Sultanija

Sultanija

سلطانيه
Sultanija; سلطانيه
mesto
	Sultanijska kupola
	Sultanija
	Koordinati: 36°26′05″N 48°47′51″E / 36.43472°N 48.79750°E
Država	Iran
Provinca	Zandžan
Okrožje	Abhar
Bahš	Sultanija
Nadm. višina	1.784 m
Prebivalstvo (2012)
• Skupno	5.968
Časovni pas	UTC+3:30 (Iranski standardni čas)
• Poletni	UTC+4:30 (Iranski poletni standardni čas)
	Kraj svetovne dediščine UNESCO
	Uradno ime: Sultanija
Tip	Kulturni
Kriteriji	ii, iii, iv
Razglasitev	2005 (29. zasedanje)
ID #	1188
Regija	Azija in Oceanija

Sultanija (perzijsko سلطانيه‎‎, Soltanieh, latinsko Sultania), znana tudi kot Saidija, je glavno mesto okrožja Sultanija v provinci Zandžan v severozahodnem Iranu.

Leta 2012 je imela 5.968 prebivalcev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sultanija leži približno 240 km severozahodno od Teherana. V 14. stoletju so jo zgradili mongolski vladarji Irana za prestolnico svojega Ilkanata. Njeno ime je povezano z vladarskim nazivom sultan, zato bi se njeno ime lahko prevedlo približno kot Kraljevska.

Ilkan Oldžejtu (vladal 1304-1318) je poskušal Sultanijo narediti za največje in najbolj mogočno mesto na svetu, vendar je skupaj z njim umrla. Njene ruševine je prekrila puščava.^[1]

Stara cesta iz Zandžana v Sultanijo se nadaljuje do znamenite podzemne jame Katale hor.

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Osrednja znamenitost Sultanije je mavzolej kana Odželtuja, bolj znan kot Sultanijska kupola. Zgrajena je bila v letih 1302-1312 in je najstarejša kupola z dvojnimi stenami v Iranu. Težka je približno 200 ton, visoka 49 m in spada med največje opečnate kupole na svetu. Večji sta samo kupoli Filippa Brunnelleschija na stolnici v Firencah in Hagije Sofije v Carigradu. V islamski arhitekturi ima podoben pomen kot kupola v Firencah za renesančno arhitekturo. Močno je vplivala na videz mavzoleja hodže Ahmeda Jasavija v Kazahstanu in Tadž Mahala v Indiji, po mnenju italijanskih znanstvenikov pa tudi na Brunnelleschijevo kupolo. Zaradi nje je bila Sultanija leta 2005 vpisal na UNESCov seznam krajev svetovne dediščine v Aziji in Oceaniji.

Večina zunanjega okrasja Odželtujevega mavzoleja je izgubljena, v notranjosti pa so se ohranili izjemni mozaiki, keramične obloge in freske. Zunanjost se trenutno restavrira pod vodstvom Iranskega ministrstva za kulturo.