Kurdistan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Kurdistan
Kurdish-inhabited area by CIA (1992).jpg
s Kurdi poseljeno ozemlje
Jezik kurdščina
Položaj Zgornja Mezopotamija, Zagros, vključuje dele jugovzhodne Anatolije, severne Sirije, severnega Iraka in severovzhodne Iranske planote.[1]

Severni Kurdistan
Zahodni Kurdistan
Južni Kurdistan
Vzhodni Kurdistan

Ozemlje (ocene) 190.000–390.000 km²
Število prebivalstva 28 milijonov (ocena iz leta 2014)[2]
Zastava Kurdistana

Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,[3][4][5][6][7][8][9]) je grobo definirana geografsko kulturna pokrajina, kjer Kurdi oblikujejo večinsko prebivalstvo,[10], ozemlje, kjer imajo njihova kultura, jezik in narodna identiteta svojo zgodovinsko osnovo.[11]

Sodobno poimenovanje Kurdistana se nanaša na štiri dele velikega Kurdistana, v katerega so vključeni deli jugovzhodne Turčije (Severni Kurdistan), severne Sirije (Rojava ali Zahodni Kurdistan), severnega Iraka (Južni Kurdistan) in zahodnega Irana (Vzhodni Kurdistan).[12][13] Nekatere kurdske organizacije si prizadevajo ustvariti neodvisno državo Kurdistan, sestavljeno iz nekaterih ali iz vseh ozemelj, koder Kurdi predstavljajo večinsko prebivalstvo, medtem ko druge težijo k večji avtonomiji Kurdov znotraj meja že obstoječih držav.[14][15]

Iraški Kurdistan je prvi dobil avtonomijo leta 1970 s sporazumom s takratno iraško vlado, njegov status je bil potrjen kot avtonomna entiteta znotraj zvezne iraške republike v letu 2005.[16] V Iranu se nahaja provinca Kurdistan, ki pa nima lastne vlade. Kurdi v Siriji, razdeljeni v treh kantonih ob meji s Turčijo: Efrîn, Kobanê in Cizîr, so med državljansko vojno, ki poteka od pomladi 2011, uspeli prevzeti nadzor nad večjim delom ozemelj svojih kantonov ter vzpostavili lastno vlado; nekateri kličejo po avtonomiji v demokratični Siriji, drugi upajo na ustanovitev neodvisnega Kurdistana.[17]

Kurdi v Turčiji se borijo za svoje pravice vse od razpada Otomanskega imperija, ko je njihovo ozemlje pripadlo Turčiji. Med krvavo zadušenimi kurdskimi vstajami v 20. in 30. letih 20. stoletja je turška oblast regijo razglasila za zaprto vojaško območje (med letoma 1925 in 1965). Uporaba kurdskega jezika je bila nezakonita, besede Kurdi in Kurdistan izbrisane iz slovarjev in zgodovinskih knjig, samo prebivalstvo pa imenovano za gorske Turke.[18] Leta 1983 so bile številne turške province podvržene vojnemu pravu kot odgovor na aktivnosti vojaško politične Kurdske delavske stranke (PKK).[19]Gverilska vojna, v kateri se je bila večina podeželskega prebivalstva prisiljena izseliti, na tisoče kurdskih vasi uničenih, več kot 37 tisoč ljudi ubitih v nasilju,[20] se je pričela umirjati po ujetju vodje PKK Abdullaha Öcalana v letu 1999 in vpeljevanjem večje stopnje tolerance do kurdskih kulturnih dejavnosti pod pritiskom s strani Evropske zveze.[21] Kljub temu ob meji s Sirijo in Irakom še vedno traja politično nasilje s strani turških oblasti, ki se je z vdorom islamskih teroristov, njihovo osvojitvijo ozemelj v Siriji in Iraku ter vzpostavitvijo Islamske države Iraka in Levanta še povečalo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antično obdobje[uredi | uredi kodo]

Na ozemlju Kurdistana so v antiki prebivala različna ljudstva. Kraljestvo Corduene, ki se je pojavilo po zatonu Selevkidskega imperija, je ležalo južno in jugovzhodno od jezera Van, med Perzijo in Mezopotamijo, in je vladalo severni Mezopotamiji in jugovzhodni Anatoliji od leta 189 do 384 kot vazal Partskega in Rimskega cesarstva. Na zenitu svoje moči je Rim vladal večjemu delu s Kurdi poseljenega ozemlja, zlasti zahodnemu in severnemu delu na Srednjem vzhodu. Corduene je postal vazalna država Rimske republike leta 66 pred Kristusom in ostala zaveznik Rimljanov do leta 384 po Kristusu. V tem času je večkrat prešla v roke Perzijskemu cesarstvu in nazaj.

Zemljevid iz 19. stoletja prikazuje položaj Kraljestva Corduene v letu 60 pr. Kr.

Eden najstarejših zapisov dežele Kurdov je bil najden v dokumentu asirskih kristjanov iz pozne antike, ki je opisoval zgodbe asirskih svetnikov na Srednjem vzhodu, kot je bil Abdišo (298-354). Slednji je o svojem poreklu pravil sasanidskemu marzbanu, vojaškemu mejnemu poveljniku, da njegovi starši izhajajo iz asirske vasi Hazza, ki pa so jo morali kasneje zapustiti in se naseliti v Tamanonu, ki je bil po Abdišu v deželi Kurdov. Tamanon leži danes v Turčiji tik ob meji z Irakom, medtem ko Hazza leži 12 km jugozahodno od iraškega Arbila. V drugem delu istega dokumenta se pokrajina ob reki Khabur v severovzhodni Siriji prav tako opredeljuje kot dežela Kurdov.[22]

Srednjeveško obdobje[uredi | uredi kodo]

V 10. in 11. stoletju je v regiji vzniknilo več kurdskih kneževin: na severu Shaddadid (951–1174; vzhodna Transkavkazija med rekami Kura in Araxes) in Rawadid (955–1221; središče Tabriz, vladal celotnemu Azerbajdžanu), na vzhodu Hasanwayhid (959–1015; Zagros med Šahrizorom in Khuzistanom) in Annazid (990–1116; središče Hulwan), na zahodu Marwanid (990–1096; med Diyarbakırom na severu in zgornjo Mezopotamijo na jugu).[23][24]

Zemljevid iz leta 1074, ki prikazuje Arḍ al-Akrād, kar v arabščini pomeni deželo Kurdov.

Kurdistan v srednjem veku so sestavljale pol samostojne in neodvisne države, imenovane emirati.Formalno so bile pod posrednim političnim ali verskim vplivom kalifov oz. šahov. Celovita zgodovina teh držav in njihovih odnosov s sosedami je bila podana v besedilu "Šarafnama", ki ga je napisal princ Šaraf al-Din Bitlisi v letu 1597.[25][26]

Najzgodnejše srednjeveško potrdilo o toponimu Kurdistan je najti v armenskem zgodovinskem besedilu iz 12. stoletja, ki ga je napisal Matteos Urhayeci (†1144), v katerem je bila opisana bitka pri Amidu in Sivereku v letu 1062, ki se je odvijala v Kurdistanu.[27][28]. Drugi zapis se pojavi v molitvi iz armenskega manuskripta evangelijev, napisanega v letu 1200.[29][30] Kasnejšo uporabo termina Kurdistan je najti v Nuzhat-al-Qulub Hamdollaha Mostowfija iz leta 1340.[31]


Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Kurdistan – Definitions from Dictionary.com". Pridobljeno dne 2007-10-21. 
  2. ^ Groba ocena po CIA Factbook 14.5 milijonov v Turčiji, 6 milijonov v Iranu, okoli 5 do 6 milijonov v Iraku in manj kot 2 milijona v Siriji, which adds up to close to 28 million Kurds living in these countries (i.e. in Kurdistan proper and in other parts of the states comprising the area taken together). Ocene CIA Factbook leta 2014; Turčija: "Kurdish 18% [od 81.6 milijonov]", Iran: "Kurd 10% [od 80.8 milijonov]", Irak: "Kurdish 15%-20% [od 32.6 milijonov]" Sirija: "Kurdi, Armenci, ostali 9.7% [od 17.9 milijonov]".
  3. ^ N. Maxoudian, Early Armenia as an Empire: The Career of Tigranes III, 95–55 BC, Journal of The Royal Central Asian Society, Vol. 39, Issue 2, April 1952 , pp. 156–163.
  4. ^ A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol. 40, No. 3 (1991), pp. 366–374 (see p.371)
  5. ^ M. Sicker, The pre-Islamic Middle East, 231 pp., Greenwood Publishing Group, 2000, (see p.181)
  6. ^ J. den Boeft, Philological and historical commentary on Ammianus Marcellinus XXIII, 299 pp., Bouma Publishers, 1998. (see p.44)
  7. ^ J. F. Matthews, Political life and culture in late Roman society, 304 pp., 1985
  8. ^ George Henry Townsend, A manual of dates: a dictionary of reference to the most important events in the history of mankind to be found in authentic records, 1116 pp., Warne, 1867. (see p.556)
  9. ^ F. Stark, Rome on the Euphrates: the story of a frontier, 481 pp., 1966. (see p.342)
  10. ^ Zaken, Mordechai (2007). Jewish Subjects and Their Tribal Chieftains in Kurdistan: A Study in Survival. Leiden, The Netherlands: BRILL. str. 1–2. ISBN 9789004161900. Kurdistan was never a sovereign state, though the area with an ethnic and linguistic majority of Kurdish population is defined as Kurdistan. 
  11. ^ M. T. O'Shea, Trapped between the map and reality: geography and perceptions of Kurdistan , 258 pp., Routledge, 2004. (see p.77)
  12. ^ Kurdish Awakening: Nation Building in a Fragmented Homeland, (2014), by Ofra Bengio, University of Texas Press
  13. ^ The Columbia Encyclopedia, Sixth Edition, 2005.
  14. ^ "The Kurdish Conflict: Aspirations for Statehood within the Spirals of International Relations in the 21st Century". Kurdishaspect.com. Pridobljeno dne 2011-05-13. 
  15. ^ Hamit Bozarslan “The Kurdish Question: Can it be solved within Europe?”, page 84 “The years of silence and of renewal” in Olivier Roy, ed. “Turkey Today: A European Country?”.
  16. ^ Iraška Ustava, Člen 113.
  17. ^ "Kurds seek autonomy in democratic Syria". BBC. August 16, 2012. 
  18. ^ G. Chaliand, A.R. Ghassemlou, M. Pallis, A People Without A Country, 256 pp., Zed Books, 1992, ISBN 1-85649-194-3, p.58
  19. ^ "Kurd," Hutchinson Unabridged Encyclopedia including Atlas, 2005.
  20. ^ "Kurdish rebels kill Turkey troops", BBC News, 8 May 2007.
  21. ^ "Kurd," Encyclopædia Britannica. Ultimate Reference Suite. Chicago: Encyclopædia Britannica, 2007.
  22. ^ J. T. Walker, The Legend of Mar Qardagh: Narrative and Christian Heroism in Late Antique Iraq (368 pages), University of California Press, ISBN 0520245784, 2006, pp. 26, 52.
  23. ^ Maria T. O'Shea, Trapped between the map and reality: geography and perceptions of Kurdistan , 258 pp., Routledge, 2004. (see p.68)
  24. ^ I. Gershevitch, The Cambridge history of Iran: The Saljuq and Mongol periods, Vol.5, 762 pp., Cambridge University Press, 1968. (see p.237 for "Rawwadids")
  25. ^ "Sharafnama: History of the Kurish Nation". Mazdapublishers.com. Pridobljeno dne 2011-05-13. 
  26. ^ For a list of these entities see Kurdistan and its native Provincial subdivisions
  27. ^ Matt'eos Urhayec'i, Predloga:Hy iconԺամանակագրություն (Chronicle), ed. by M. Melik-Adamyan et al., Erevan, 1991. (p.156)
  28. ^ G. Asatrian, Prolegomena to the Study of the Kurds, Iran and the Caucasus, Vol.13, pp.1–58, 2009. (see p.19)
  29. ^ A.S. Mat'evosyan, Colophons of the Armenian Manuscripts, Erevan, 1988. (p.307)
  30. ^ G. Asatrian, Prolegomena to the Study of the Kurds, Iran and the Caucasus, Vol.13, pp.1–58, 2009. (p.20)
  31. ^ G. Asatrian, Prolegomena to the Study of the Kurds, Iran and the Caucasus, Vol.13, pp.1–58, 2009. (see p.20)

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • Besikci, Ismail. Selected Writings [about] Kurdistan and Turkish Colonialism. London: Published jointly by Kurdistan Solidarity Committee and Kurdistan Information Centre, 1991. 44 p. Without ISBN
  • King, Diane E. Kurdistan on the Global Stage: Kinship, Land, and Community in Iraq (Rutgers University Press; 2014) 267 pages; Scholarly study of traditional social networks, such as patron-client relations, as well as technologically mediated communication, in a study of gender, kinship, and social life in Iraqi Kurdistan.
  • Öcalan, Abdullah, Interviews and Speeches [about the Kurdish cause]. London: Published jointly by Kurdistan Solidarity Committee and Kurdistan Information Centre, 1991. 46 p. Without ISBN
  • Reed, Fred A. Anatolia Junction: a Journey into Hidden Turkey. Burnaby, B.C.: Talonbooks [sic], 1999. 320 p., ill. with b&w photos. N.B.: Includes a significant coverage of the Turkish sector of historic Kurdistan, the Kurds, and their resistance movement. ISBN 0-88922-426-9

Koordinati: 37°00′N 43°00′E / 37.000°N 43.000°E / 37.000; 43.000