Sestrunj: Razlika med redakcijama
Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
| Vrstica 111: | Vrstica 111: | ||
Najbližje [[mesto]] na [[kopno|kopnem]] je [[Zadar]], s katerim je otok poveza s [[trajekt]]no linijo. Otočani si prizadevajo razviti [[turizem]], pri čemer jim izdatno pomagajo domači [[izseljenec|izseljenci]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. |
Najbližje [[mesto]] na [[kopno|kopnem]] je [[Zadar]], s katerim je otok poveza s [[trajekt]]no linijo. Otočani si prizadevajo razviti [[turizem]], pri čemer jim izdatno pomagajo domači [[izseljenec|izseljenci]] v [[Združene države Amerike|ZDA]]. |
||
| ⚫ | Otok se v starih listinah prvič omenja v 10. stol. pod [[ime]]nom '''''Estuin'''''. Vrsto [[stoletje|stoletij]] je bil v [[posest|lasti]] [[italija]]nskih [[fevdalec|fevdalcev]], vse dokler ga okoli 30 domačih [[kmet]]ov ni odkupilo. Na otoku, nad naseljem na griču ''Gračinica'' je ohranjenih precej [[grob]]ov iz obdobja [[Iliri|Ilirov]], na jugovzhodni strani otoka na griču ''Gračina'' pa so ohranjeni grobovi v obliki kamenitih [[gomila|gomil]]. |
||
V zalivu ''Kablin'' je južni sestrunjski pristan s tremi manjšimi okoli 20 m dolgimi [[pomol]]i. Globina morja v pristanu je 2,5 m, z zunanje strani pomola, ki je istočasno tudi [[valobran]] pa 2 m. Zaliv je odprt za jugovzhodne vetrove, sidrišče, ki pa je zaščiteno samo pred [[burja|burjo]], pa se nahaja okoli 400 m vzhono od pristana. |
V zalivu ''Kablin'' je južni sestrunjski pristan s tremi manjšimi okoli 20 m dolgimi [[pomol]]i. Globina morja v pristanu je 2,5 m, z zunanje strani pomola, ki je istočasno tudi [[valobran]] pa 2 m. Zaliv je odprt za jugovzhodne vetrove, sidrišče, ki pa je zaščiteno samo pred [[burja|burjo]], pa se nahaja okoli 400 m vzhono od pristana. |
||
| Vrstica 121: | Vrstica 119: | ||
Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki stoji v zalivu ''Kablin'', oddaja svetlobni sigmal: Z Bl 3s. Drugi svetilnik, ki stoji na vzhodni strani otoka ob ''Rivanjskem kanalu'', pa oddaja svetlobni signal: B Bl(4) 15s. Nazivni domet svetilnika je 10 [[morska milja|milj]]. |
Iz [[zemljevid|pomorske karte]] je razvidno, da svetilnik, ki stoji v zalivu ''Kablin'', oddaja svetlobni sigmal: Z Bl 3s. Drugi svetilnik, ki stoji na vzhodni strani otoka ob ''Rivanjskem kanalu'', pa oddaja svetlobni signal: B Bl(4) 15s. Nazivni domet svetilnika je 10 [[morska milja|milj]]. |
||
== Zgodovina == |
|||
| ⚫ | Otok se v starih listinah prvič omenja v 10. stol. pod [[ime]]nom '''''Estuin'''''. Vrsto [[stoletje|stoletij]] je bil v [[posest|lasti]] [[italija]]nskih [[fevdalec|fevdalcev]], vse dokler ga okoli 30 domačih [[kmet]]ov ni odkupilo. Na otoku, nad naseljem na griču ''Gračinica'' je ohranjenih precej [[grob]]ov iz obdobja [[Iliri|Ilirov]], na jugovzhodni strani otoka na griču ''Gračina'' pa so ohranjeni grobovi v obliki kamenitih [[gomila|gomil]]. |
||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 23:10, 12. maj 2019
 Pogled na obalo Sestrunja | |
| Napaka Lua v Modul:Location_map v vrstici 502: Navedena lokacijska karta ne obstaja. Niti "Modul:Location map/data/Croatia - Sestrunj.PNG" niti "Predloga:Lokacijska karta Croatia - Sestrunj.PNG" ne obstajata. | |
| Geografija | |
|---|---|
| Lega | Jadransko morje |
| Otočje | Zadarski arhipelag |
| Površina | 15,124 km2 |
| Dolžina | 11 km |
| Širina | 2 km |
| Dolžina obale | 29,345 km |
| Najvišja nadm.višina | 185 m |
| Najvišji vrh | Sridnji |
| Uprava | |
| Županija | Zadarska |
| Največje naselje | Ist |
| Demografija | |
| Prebivalstvo | 48 (leta 2011) |
| Gostota | 3,17 preb./km2 |
| Etnične skupine | Hrvati |
Sestrunj (italijansko: Sestrugno) je hrvaški otok v Severni Dalmaciji in je del Zadarskega arhipelaga. Leži na severnem delu otočja med Ugljanom in Dugim otokom. S površino 15,12 km² spada med manjše naseljene otoke na Hrvaškem.
Geografija
Otok, na katerem stojita dva svetilnika, ima površino 15,12 km², dolžina obale meri 29,345 km. Najvišji vrh Sridnji (v starejši literaturi tudi Obručar) doseže višino 185 mnm, in se nadaljuje proti jugovzhodu z dvama nizoma nižjih apnenčastih gričev. Večina otoka prekriva makija in nizek gozd. Na razgibani južni obali sta dva večja zaliva: Dumbočica in Kablin, na severozahodni obali pa Hrvatin. Edino naselje Sestrunj leži v notranjosti otoka. Prebivalci se največ ukvarjajo z ribolovom.
Najbližje mesto na kopnem je Zadar, s katerim je otok poveza s trajektno linijo. Otočani si prizadevajo razviti turizem, pri čemer jim izdatno pomagajo domači izseljenci v ZDA.
V zalivu Kablin je južni sestrunjski pristan s tremi manjšimi okoli 20 m dolgimi pomoli. Globina morja v pristanu je 2,5 m, z zunanje strani pomola, ki je istočasno tudi valobran pa 2 m. Zaliv je odprt za jugovzhodne vetrove, sidrišče, ki pa je zaščiteno samo pred burjo, pa se nahaja okoli 400 m vzhono od pristana.
Severni pristan naselja leži v zalivu Hrvatini in je odprt severnim vetrovom. Plovila tu lahko pristajajo za 20 m dolgim valobranom, kjer je globina morja 2 m, ali pa na kolenastem pomolu pri globini morja 1 m.
Zaliv Dumbočica je nenaseljen južnim vetrovom odprt zaliv, ki ima sidrišče pri globini morja 6 m. Manjša plovila se lahko privežejo za valobranom na manjšem ololi 15 m dolgem pomolu pri globini morja 1,5 m.
Iz pomorske karte je razvidno, da svetilnik, ki stoji v zalivu Kablin, oddaja svetlobni sigmal: Z Bl 3s. Drugi svetilnik, ki stoji na vzhodni strani otoka ob Rivanjskem kanalu, pa oddaja svetlobni signal: B Bl(4) 15s. Nazivni domet svetilnika je 10 milj.
Zgodovina
Otok se v starih listinah prvič omenja v 10. stol. pod imenom Estuin. Vrsto stoletij je bil v lasti italijanskih fevdalcev, vse dokler ga okoli 30 domačih kmetov ni odkupilo. Na otoku, nad naseljem na griču Gračinica je ohranjenih precej grobov iz obdobja Ilirov, na jugovzhodni strani otoka na griču Gračina pa so ohranjeni grobovi v obliki kamenitih gomil.
Glej tudi
Zunanje povezave
 | |||||||||
