Gradež, Gorica: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m vrnitev sprememb uporabnika 176.76.217.75 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika ModriDirkac
m pp
Vrstica 46: Vrstica 46:


== Lega ==
== Lega ==

Kraj leži v [[Tržaški zaliv|tržaškem zalivu]] sredi Gradeške lagune. Že v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil Gradež [[Evropa|evropsko]] znano [[letovišče]] in [[Zdravilišče|klimatsko zdravilišče]]. Ob [[turizem|turističnih]] dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi [[ribolov]]. V začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v [[hotel]]ih in [[kamp|avtokampih]]. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter [[marina|marini]] S. Marco in La Couve.
Kraj leži v [[Tržaški zaliv|tržaškem zalivu]] sredi Gradeške lagune. Že v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bil Gradež [[Evropa|evropsko]] znano [[letovišče]] in [[Zdravilišče|klimatsko zdravilišče]]. Ob [[turizem|turističnih]] dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi [[ribolov]]. V začetku [[21. stoletje|21. stoletja]] se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v [[hotel]]ih in [[kamp|avtokampih]]. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter [[marina|marini]] S. Marco in La Couve.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==

[[File:Basilika Eufemia Grado.jpg|thumb|left|150px|]]
[[Slika:Basilika Eufemia Grado.jpg|thumb|left|150px]]

Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v [[Benetke]], kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref>
Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v [[Benetke]], kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref>


==Zgodovinske znamenitosti==
== Zgodovinske znamenitosti ==
⚫
* [[Bazilika]] sv. Eufemije, z osmerokotno krstilnico iz poznega 5. stoletja n.š. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48).
⚫
[[Slika:Barbana-island-2009.jpg|thumb|left|200px|Otok Barbano]]
⚫
* Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček Barbana s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za [[Slovenci|Slovence]] s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref>


⚫
* [[Bazilika]] sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico je iz poznega 5. stoletja. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946–1948).
{{commons|Category:Grado|Gradež}}


⚫
[[Slika:Barbana-island-2009.jpg|thumb|left|200px|Otok [[Barbana (otok)|Barbana]] z romarsko cerkvijo]]

⚫
* Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček [[Barbana (otok)|Barbana]] s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za Slovence s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref>


== Viri ==
== Viri ==

{{opombe}}
{{opombe}}

{{Kategorija v Zbirki|Grado}}


{{Province of Gorizia}}
{{Province of Gorizia}}

{{it-naselje-stub}}
{{it-naselje-stub}}

Redakcija: 19:55, 14. junij 2016

Za druge pomene glej Gradež (razločitev).
Gradež

Grado
Občina (comune)
Comune di Grado
Staro mestno jedro
Staro mestno jedro
Gradež se nahaja v Italija
Gradež
Gradež
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E / 45.67778; 13.39472
DržavaZastava Italije Italija
DeželaFurlanija - Julijska krajina
PokrajinaGorica (GO)
FrazioniBoscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera
Upravljanje
 • ŽupanSilvana Olivotto
Površina
 • Skupno114 km2
Nadm. višina
2 m
Prebivalstvo
 (31. avgust 2008)
 • Skupno8.650
 • Gostota76 preb./km2
DemonimGradesi
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
34073
Klicna koda0431
Zavetniksveti Mohor in Fortunat
Dan21. julij
Spletna stran[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]

Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Lega

Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.

Zgodovina

Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v Benetke, kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. [1]

Zgodovinske znamenitosti

  • Bazilika sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico je iz poznega 5. stoletja. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946–1948).
Otok Barbana z romarsko cerkvijo

Viri

  1. ↑ Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
  2. ↑ Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Gradež, Gorica.
Stub icon

Ta članek o naselju v Italiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Gradež,_Gorica&oldid=4666302«