Gradež (Italija): Razlika med redakcijama
+infopolje,+navpolje pokrajina |
m →Zgodovina: znamenitosti |
||
| Vrstica 48: | Vrstica 48: | ||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] povezoval nasip s kopnim in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v [[Benetke]], kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> |
Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] povezoval nasip s kopnim in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v [[Benetke]], kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. <ref>''Enciklopedija Slovenije''. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002</ref> |
||
[[Slika:Barbana-island-2009.jpg|right|200px|Otok Barbano]] |
[[Slika:Barbana-island-2009.jpg|right|200px|Otok Barbano]] |
||
==Zgodovinske znamenitosti== |
|||
| ⚫ | Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček Barbana s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za [[Slovenci|Slovence]] s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref> |
||
* [[Bazilika]] sv. Eufemije, z osmerokotno krstilnico iz poznega 5. stoletja n.š. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48). |
|||
| ⚫ | * Severovzhodno od mesta, sredi [[laguna|lagune]] leži otoček Barbana s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]], pomemben [[romanje|romarski]] kraj tudi za [[Slovenci|Slovence]] s [[Trst|Tržaškega]], iz [[Posočje|Posočja]] in [[Beneška Slovenija|Beneške Slovenije]].<ref>''Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje''. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.</ref> |
||
{{commons|Category:Grado|Gradež}} |
{{commons|Category:Grado|Gradež}} |
||
Redakcija: 22:58, 29. junij 2013
Gradež Grado | |
|---|---|
| Comune di Grado | |
 Staro mestno jedro | |
  Gradež Geografski položaj v Italiji | |
| Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
| Pokrajina | Gorica (GO) |
| Frazioni | Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera |
| Upravljanje | |
| • Župan | Silvana Olivotto |
| Površina | |
| • Skupno | 114 km2 |
| Nadm. višina | 2 m |
| Prebivalstvo (31. avgust 2008) | |
| • Skupno | 8.650 |
| • Gostota | 76 preb./km2 |
| Demonim | Gradesi |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 34073 |
| Klicna koda | 0431 |
| Zavetnik | sveti Mohor in Fortunat |
| Dan | 21. julij |
| Spletna stran | [Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto] |
Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Lega
Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago dele obale v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.
Zgodovina
Naselbino na otoku je že v antiki povezoval nasip s kopnim in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1451 je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v Benetke, kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel. [1]
Zgodovinske znamenitosti
- Bazilika sv. Eufemije, z osmerokotno krstilnico iz poznega 5. stoletja n.š. Trenutna oblika je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-48).
- Severovzhodno od mesta, sredi lagune leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja in Beneške Slovenije.[2]
