Pojdi na vsebino

Matej Tonin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Matej Tonin
Portret
Evropski poslanec
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
16. julij 2024
Minister za obrambo
Republike Slovenije
Na položaju
13. marec 2020 – 1. junij 2022
PremierJanez Janša
PredhodnikKarl Erjavec
NaslednikMarjan Šarec
14. predsednik Državnega zbora
Republike Slovenije
Na položaju
22. junij 2018 – 23. avgust 2018
PredhodnikMilan Brglez
NaslednikDejan Židan
Osebni podatki
Rojstvo30. julij 1983({{padleft:1983|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:30|2|0}}) (41 let)
Politična strankaNova Slovenija
Poklicpolitik, politolog

Matej Tonin, slovenski politik in politolog, * 30. julij 1983.

Tonin je nekdanji minister za obrambo Republike Slovenije in podpredsednik Vlade Republike Slovenije. Pred tem je bil več mandatov poslanec Nove Slovenije v Državnem zboru Republike Slovenije,[1] med 22. junijem in 23. avgustom 2018 pa tudi predsednik državnega zbora. 21. aprila 2018 je postal predsednik NSi. Trenutno je poslanec 9. državnega zbora Republike Slovenije.

Izobraževanje

[uredi | uredi kodo]

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kamniku. Nadaljeval je s študijem politologije na Fakulteti za družbene vede na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 2010 magistriral na temo osamosvajanja Slovenije in gospodarskih učinkov osamosvojitve.[2]

Politika

[uredi | uredi kodo]

Politično je aktiven od leta 2001, ko se je vključil v občinski odbor NSi Kamnik. Pomembne politične izkušnje je pridobival tudi v Mladi Sloveniji, podmladku NSi, kjer je bil nekaj časa tudi podpredsednik. Na lokalnih volitvah leta 2006 in 2010 je bil izvoljen v občinski svet občine Kamnik. Leta 2007 je začel sodelovati s poslansko skupino NSi kot svetovalec za področje odnosov z javnostmi, nato pa je novembra 2008 odšel na samostojno podjetniško pot. Ustanovil je podjetje Vizija, ki se je ukvarjalo z video produkcijo in ustvarjanjem lokalnega spletnega medija Kamničan.si. Podjetje je vodil vse do leta 2011, ko je bil na prvih predčasnih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije. Funkcija poslanca mu je bila zaupana tudi na parlamentarnih volitvah leta 2014, v obeh mandatih pa je bil imenovan tudi za vodjo poslanske skupine NSi. Leta 2018, ko se je Ljudmila Novak poslovila s funkcije predsednice NSi, je prevzel začasno vodenje stranke, nato pa je bil 21. aprila 2018 na kongresu v Grosupljem z veliko večino glasov izvoljen za predsednika NSi.[2]

Matej Tonin je leta 2016 svojo vizijo razvoja slovenske države strnil v knjigi Upanje za Slovenijo, ki hkrati predstavlja tudi agendo njegovega političnega delovanja.

Predsedovanje Novi Sloveniji

[uredi | uredi kodo]

V začetku leta 2018 je prevzel predsedovanje Novi Sloveniji, njegov prvi cilj pa je bilo osvojiti deset poslanskih mest na parlamentarnih volitvah. Strankah jih je osvojila sedem (prejšnjih volitvah 5), zato je svetu stranke ponudil odstop. Svet ga ni sprejel, Tonin pa je ostal predsednik stranke.[2]

Na državnozborskih volitvah leta 2022 je stranka pod Toninovim vodstvom prejela 6,69 odstotka glasov in osvojila 8 poslanskih mandatov, en več kot v prejšnjem sklicu. S tem je postala tretja največja parlamentarna stranka.[3] Tonin je bil prav tako tudi sam izvoljen za poslanca. Stranka v koalicijska pogajanja ni bila povabljena, saj se je mandatar Robert Golob iz Gibanja Svoboda zavezal, da s strankami iz koalicije tretje Janševe vlade ne bo sodeloval v vladi, je pa dopustil možnost projektnega sodelovanja.

Predsednik državnega zbora

[uredi | uredi kodo]

Leta 2018 je bil na predčasnih parlamentarnih volitvah ponovno izvoljen za poslanca, na konstitutivni seji državnega zbora 22. junija pa je bil z 80 glasovi podpore izvoljen tudi za predsednika Državnega zbora Republike Slovenije.[4] Po oblikovanju Šarčeve manjšinske vlade je funkcijo predsednika državnega zbora zapustil in kot poslanec prevzel vodenje parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb DZ RS. Na tem mestu je bil zaradi domnevne izdaje tajnih podatkov ovaden.[5][6] Maja 2021 je bila ta ovadba zavržena.[7][8]

Minister za obrambo

[uredi | uredi kodo]
Tonin ob francoskem predsedovanju Svetu EU.

13. marca 2020 je bil imenovan na mesto ministra za obrambo v 14. vladi Republike Slovenije.[9] Pristojni odbor v državnem zboru ga je pred imenovanjem vlade potrdil z 11 glasovi in šestimi proti.[10] Tonin se je ob nastopu mandata zavzel za ustavitev padanja števila kadrov v vojski, zvišanje obrambnega proračuna in boj proti epidemiji koronavirusa.[10]

Čez poletje 2020 je Tonin predstavil predlog zakona o investicijah v Slovensko vojsko od 2021 do 2027, težak 780 milijonov evrov.[11][12] Paket investicij vsebuje nakup dveh helikopterjev in transportnega leta z izgradnjo hangarja, nakup oklepnih vozil, vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine ipd.[13][14] Minister Tonin je večkrat poudaril, da je se s to investicijo odloča o obstoju Slovenske vojske, saj od leta 2008 ta ni bila deležna investicij.[14] Opozicija je Toninovemu predlogu večkrat nasprotovala, predvsem stranka Levica, ki je zakon označila kot "orožarki TEŠ 6".[15][16] Levica je zbrala tudi podpise za referendum, a ga je državni zbor prepovedal kot neustavnega. Levica je zoper odločitev vložila ustavno presojo, a je Ustavno sodišče Republike Slovenije pritrdilo državnemu zboru.[17] Po odločitvi sodišča in volitvah je Tonin naznanil uradni podpis pogodbe za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, na podpis pa je kot najverjetnejšega premierja povabil tudi Roberta Goloba.[18][19][20] Ta je Tonina pozval, naj se podpisa vzdrži, Levica pa je dejala, da vlada nima več legitimnosti za takšne podpise, kljub temu, da je v tem času še imela polne pristojnosti.[19] Podpis pogodbe je potekal 11. maja v Münchnu.[21][22] Nastajajoča koalicija Roberta Goloba je napovedala uporabo vseh pravnih sredstev za prekinitev pogodbe. Predsednik republike Borut Pahor pa je dejal, da z nakupom oklepnih vozil Slovenija ne sme odlašati.[23][24]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Z ženo Marjeto, dvema hčerkama in sinom živi v Zgornjem Tuhinju v Občini Kamnik. Rekreacijsko se ukvarja s hokejem in košarko.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Siol.net - Kdo so novi poslanci?
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 »mag. Matej Tonin, minister za obrambo | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2021. Pridobljeno 12. februarja 2021.
  3. ↑ volitve.dvk-rs.si https://volitve.dvk-rs.si/#/rezultati. Pridobljeno 9. maja 2022. {{navedi splet}}: Manjkajoč ali prazen |title= (pomoč)
  4. ↑ »Tonin je postal novi predsednik državnega zbora«. MMC-RTV SLO. 22. junij 2018. Pridobljeno 22. junija 2018.
  5. ↑ »Nekdanji obveščevalec: Sova ni imela druge možnosti, kot da ovadi Tonina«. siol.net. Pridobljeno 3. maja 2021.
  6. ↑ »Tonin ovadbo zaradi zlorabe položaja vidi kot klasičen politični proces«. RTVSLO.si. Pridobljeno 3. maja 2021.
  7. ↑ »Nova24TV: Tožilstvo zavrglo kazenski ovadbi zoper Tonina in Mahniča«. siol.net. Pridobljeno 3. maja 2021.
  8. ↑ »Tožilstvo zavrglo kazenske ovadbe zoper Tonina in Mahniča – konstrukt Šarčevega represivnega aparata | Nova24TV«. 3. maj 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. maja 2021. Pridobljeno 3. maja 2021.
  9. ↑ »STA: Slovenija dobila 14. vlado«. www.sta.si. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
  10. ↑ 10,0 10,1 »Kandidatu za obrambnega ministra Mateju Toninu zelena luč odbora«. siol.net. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
  11. ↑ »Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski«. RTVSLO.si. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
  12. ↑ »Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)«. pisrs. Pridobljeno 9. maja 2022.
  13. ↑ »Bodo vojsko spet razorožili?«. siol.net. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
  14. ↑ 14,0 14,1 »Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski«. RTVSLO.si. Pridobljeno 27. oktobra 2020.
  15. ↑ »Mesec: Storili bomo vse, da se ne zgodi orožarski Teš 6«. Dnevnik. Pridobljeno 9. maja 2022.
  16. ↑ »Luka Mesec zahteva razveljavitev zakona o investicijah v SV«. Dnevnik. Pridobljeno 9. maja 2022.
  17. ↑ »Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-483/20 z dne 1. 4. 2021 – Ustavno sodišče Republike Slovenije«. www.us-rs.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2022. Pridobljeno 9. maja 2022.
  18. ↑ Gregorc, Marko. »Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen«. www.24ur.com. Pridobljeno 9. maja 2022.
  19. ↑ 19,0 19,1 »Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži«. www.delo.si. Pridobljeno 9. maja 2022.
  20. ↑ »Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj«. RTVSLO.si. Pridobljeno 9. maja 2022.
  21. ↑ »Minister za obrambo je v Münchnu podpisal Memorandum o soglasju k programu Boxer v okviru OCCAR | GOV.SI«. Portal GOV.SI. Pridobljeno 16. maja 2022.
  22. ↑ »Minister Tonin podpisal memorandum za nakup oklepnikov«. N1. 11. maj 2022. Pridobljeno 16. maja 2022.
  23. ↑ »Pahor ob dnevu Slovenske vojske: Nakupa boxerjev ne smemo odlagati«. N1. 15. maj 2022. Pridobljeno 16. maja 2022.
  24. ↑ »Pahor povsem obratno kot Golob«. siol.net. Pridobljeno 16. maja 2022.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Matej Tonin.
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Matej Tonin
  • Tonin.si, osebna spletna stran (web.archive.org)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Matej_Tonin&oldid=6285161«