Pojdi na vsebino

Luís Montenegro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Luís Montenegro
Predsednik vlade Portugalske
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
2. april 2024
PredsednikMarcelo Rebelo de Sousa
PredhodnikAntónio Costa
Osebni podatki
RojstvoLuís Filipe Montenegro Cardoso de Morais Esteves
(1973-02-16) 16. februar 1973 (51  let)
Porto, Portugalska
Politična strankaSocialdemokratska stranka (1991–present)
Zakonci
Carla Montenegro
​
​
(por. 2000)​
Otroci2
Alma materKatoliška univerza Portugalske
Poklicpolitik

Luís Filipe Montenegro Cardoso de Morais Esteves, portugalski politik; * 16. februar 1973, Porto.[1]

Je portugalski politik in pravnik, od leta 2024 zaseda položaj predsednika vlade Portugalske. Je predsednik Socialdemokratske stranke (PSD) in vodi 24. ustavno vlado. Montenegro je bil med letoma 2002 in 2018 poslanec v skupščini republike iz Aveira, med letoma 2011 in 2017 pa je vodil poslansko skupino svoje stranke. Po tem, ko ga je na volitvah za vodstvo stranke leta 2020 premagal Rui Rio, je leta 2022 zmagal proti Jorgeju Moreiri da Silvi in postal predsednik PSD.

PSD je pod vodstvom Montenegra dosegla dogovor s stranko CDS-PP in pred parlamentarnimi volitvami na Portugalskem leta 2024 oblikovala desnosredinsko Demokratsko zavezništvo. Po volitvah ga je predsednik Marcelo Rebelo de Sousa imenoval za premierja, vodi koalicijsko manjšinsko vlado.

Mladost

[uredi | uredi kodo]

Montenegro se je rodil v Portu in odraščal v Espinhu v okrožju Aveiro.[2] Diplomiral je na pravni fakulteti v Portu na Katoliški univerzi na Portugalskem in postal odvetnik, kar sta bila že njegov oče in ded.[3][4] Med letoma 1994 in 1996 je bil predsednik socialdemokratske mladine v Espinhu. Od leta 1997 do 2001 je bil član mestnega sveta, leta 2005 pa je kandidiral za župana in izgubil proti Joséju Moti iz Socialistične stranke (PS).[1][5]

Državna politika

[uredi | uredi kodo]

Leta 2002 je bil pri 29 letih Montenegro izvoljen v republiško skupščino. Leta 2010 je postal namestnik vodje poslanske skupine PSD, leta 2011 pa tudi njen vodja.[6]

Prva leta Montenegrovega vodstva so sovpadala z intervencijo evropske trojke za reševanje finančne krize; januarja 2014 je bil kritiziran, češ da "življenje ljudi ni nič boljše, je pa življenje države veliko boljše".[2] Parlament je zapustil februarja 2018 po odstopu Passosa Coelha in opozoril, da se PSD ne sme spremeniti v novega voditelja "skupine prijateljev Ruija Ria".[7]

Črna gora, govori na 40. nacionalnem kongresu PSD, 12. julija 2022

Januarja 2020 je Montenegro kandidiral na volitvah za vodstvo stranke PSD. Protikandidat Rio ga je premagal s 53,2 odstotka glasov. [8] Rio je nato odstopil po slabi uspešnosti PSD na portugalskih parlamentarnih volitvah leta 2022. Na naslednjih strankarskih volitvah je bil za predsednika stranke izvoljen Montenegro; prejel je 72,47 odstotka glasov.[9][10]

Pod vodstvom Montenegra je PSD januarja 2024 dosegla dogovor s CDS-PP o predvolilnem zavezništvu, s čimer so skušali povečati svoje možnosti za zmago na državnih volitvah pozneje istega leta.[11] Največ sedežev je na volitvah zasedla Demokratska zveza z 80, dva več od PS.[12]

Predsednik vlade Portugalske

[uredi | uredi kodo]
Črna gora ima svoj prvi govor kot predsednik vlade v palači Ajuda, 2. aprila 2024

Montenegro je 2. aprila 2024 na slovesnosti v nacionalni palači Ajuda v Lizboni prisegel kot predsednik portugalske vlade.[13][14] Pred prevzemom oblasti obljubil, da bo vladal z manjšinsko vlado, namesto da bi oblikoval koalicijo s prevladujočo desno populistično stranko Chega, in njihovega voditelja Andréja Venturo obsodil kot "pogosto ksenofobičnega, rasističnega, populističnega in pretirano demagoškega".[15]

Politična stališča

[uredi | uredi kodo]

Kot vodja svoje poslanske skupine med letoma 2011 in 2015 je zagovarjal izvajanje strogega gospodarskega varčevalnega programa, o katerem se je Portugalska pogajala v zameno za mednarodno finančno pomoč.[16]

Montenegro je pred nacionalnimi volitvami leta 2024 obljubil popolno privatizacijo družbe TAP Air Portugal, portugalskega nacionalnega letalskega prevoznika.[17]

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Montenegro je kot otrok dobil vzdevek Ervilha ("Grah"), ker je bil majhen, okrogel in zelenook, medtem ko ga je ožja družina poznala po srednjem imenu Filipe.[4] Ukvarjal se je z nogometom in odbojko na mivki, v mladosti je delal kot reševalec iz vode, kasneje pa se je lotil golfa.[2] V nogometu navija za FC Porto in SC Espinho, ekipi svojega rojstnega kraja oziroma bivanja.[18] Od maja 2022 je poročen in ima dva otroka.[2]

Različni viri iz leta 2012, vključno s spletno stranjo SAPO za preverjanje dejstev Polígrafo, Público, Expresso, Jornal de Negócios in Diário de Notícias, trdijo, da je bil Montenegro leta 2008 sprejet v Mozartovo ložo, prostozidarsko ložo, ki jo sestavljajo politiki, poslovneži in vohuni.[19][20][21][22][23] Leta 2019 je Montenegro prostozidarstvo zanikal.[24]

Polemike

[uredi | uredi kodo]

Leta 2023 je bila portugalskemu državnemu tožilstvu poslana anonimna pritožba, v kateri je navedeno, da je Montenegro prejel davčne ugodnosti za obnovo starih stavb, ko je v Espinhu popolnoma porušil staro stavbo in na njenem mestu zgradil novo. Kasneje je bila uvedena kazenska preiskava.[25][26][27]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 »Luís Montenegro, de rosto do Governo de Passos Coelho a candidato a líder do PSD« [Luís Montenegro, from face of Passos Coelho's government to lider of the PSD]. Diário de Notícias (v Portuguese). Lusa News Agency. 11. januar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2022. Pridobljeno 1. februarja 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani lusa, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 »Luís Montenegro, de tribuno nos tempos da troika a 19.º presidente do PSD« [Luís Montenegro, from the benches in the time of the Troika to the 19th president of the PSD]. Público (v Portuguese). Lusa News Agency. 28. maj 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. maja 2022. Pridobljeno 29. maja 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani publico, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  3. ↑ Alvarez, Luciano (18. januar 2019). »Luís Montenegro, deputado e pouco mais (com algumas polémicas à mistura)« [Luís Montenegro, deputy and little else (with some controversies in the mix)]. Público. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2023. Pridobljeno 18. marca 2024.
  4. ↑ 4,0 4,1 Albuquerque, Mariana (22. januar 2019). »Luís Montenegro: Filipe na família, Ervilha na escola« [Luís Montenegro: Filipe in the family, Pea at school]. Notícias Magazine (v Portuguese). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2022. Pridobljeno 29. maja 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani magazine, so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  5. ↑ »Eleições Autárquicas 2005«. STAPE Justice Ministry (v Portuguese). 9. oktober 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2022. Pridobljeno 5. julija 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  6. ↑ »Luís Montenegro eleito líder da bancada do PSD com 86 por cento dos votos« [Luís Montenegro elected parliamentary leader of the PSD with 86 per cent of the votes]. Público (v Portuguese). 30. junij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2022. Pridobljeno 1. februarja 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  7. ↑ Lourenço, Eunice (17. februar 2018). »Luís Montenegro sai do Parlamento e deixa avisos a Rio« [Luís Montenegro leaves Parliament and leaves advice to Rio] (v Portuguese). Rádio Renascença. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2022. Pridobljeno 1. februarja 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  8. ↑ »Resultados finais: Rui Rio venceu segunda volta com 53,2% dos votos, mais 2.071 do que os conseguidos por Montenegro« [Final results: Rui Rio won second round with 53.2% of the votes, 2,071 more than Montenegro won]. Observador (v Portuguese). Lusa News Agency. 23. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. februarja 2022. Pridobljeno 1. februarja 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  9. ↑ »Luís Montenegro vai ser candidato à liderança do PSD« [Luís Montenegro will be candidate for leadership of the PSD]. Público (v Portuguese). Lusa News Agency. 29. marec 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. marca 2022. Pridobljeno 29. marca 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  10. ↑ Rita, Cristina (29. maj 2022). »Luís Montenegro é o novo líder do PSD e ganhou por 72,47%« [Luís Montenegro is the new leader of the PSD and won with 72.47%]. Novo Semanário (v Portuguese). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. oktobra 2022. Pridobljeno 29. maja 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  11. ↑ Sergio Goncalves and Catarina Demony (5 January 2024), Portugal's main opposition seals pre-electoral alliance with right-wing party CDS-PP Reuters.
  12. ↑ »Portuguese centre-right party claims narrow election win«. Euronews. Associated Press. 11. marec 2024. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2024. Pridobljeno 11. marca 2024.
  13. ↑ Hubert, Hervé (2. april 2024). »President swears in the Prime Minister and ministers of the XXIV Constitutional Government«. Pulse Portugal. Pridobljeno 2. aprila 2024.
  14. ↑ Céu, Beatriz (21. marec 2024). »Luís Montenegro apresenta Governo dia 28 de março e toma posse a 2 de abril« [Luís Montenegro presents Government on 28 March and takes office on 2 April]. CNN Portugal (v Portuguese). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. marca 2024. Pridobljeno 21. marca 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  15. ↑ Kassam, Ashifa (19. marec 2024). »'It's a really big threat': Portuguese minorities on the rise of the far right«. The Guardian. Pridobljeno 25. marca 2024.
  16. ↑ »O homem que (quase) conseguiu: a amarga vitória de Luís Montenegro (por Sebastião Bugalho)«. Expresso (v portugalščini). 14. marec 2024.
  17. ↑ Sergio Goncalves and Andrei Khalip (5 December 2023), Portugal's Social Democratic Party contender for PM wants full privatisation of airline TAP Arhivirano 12 December 2023 na Wayback Machine. Reuters.
  18. ↑ Montenegro, Luís (13. maj 2020). »A Nação da paixão« [The Nation of passion]. Record (v Portuguese). Pridobljeno 25. marca 2024.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  19. ↑ Esteves, Fernando (17. januar 2019). »WHATSAPP-CHECK: Luís Montenegro pertenceu à poderosa loja maçónica Mozart?« [WHATSAPP-CHECK: Did Luís Montenegro belong to the powerful Mozart Masonic lodge?] (v Portuguese). Polígrafo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2023. Pridobljeno 1. junija 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  20. ↑ de Sousa, Luís; Batalha, João Paulo; Coroado, Susana (18. december 2020). »Mozart e os desafinados« [Mozart and the conflicting]. Público (v Portuguese). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2022. Pridobljeno 1. junija 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  21. ↑ »Luís Montenegro na lista dos jantares da Loja Mozart« [Luís Montenegro on the Mozart Lodge's dinner list]. Expresso (v Portuguese). 5. januar 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. junija 2021. Pridobljeno 1. junija 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  22. ↑ Simões, Bruno (6. januar 2012). »Nove em cada dez deputados são liderados por maçons« [Nine out of ten deputies are led by Freemasons]. Jornal de Negócios (v Portuguese). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. julija 2022. Pridobljeno 1. junija 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  23. ↑ »Líder parlamentar do CDS também é maçom« [Parliamentary leader of the CDS is also a Freemason]. Diário de Notícias (v Portuguese). 6. januar 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2022. Pridobljeno 1. junija 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  24. ↑ Monteiro, Sara Beatriz (15. januar 2019). »"Não sou maçon nem tenho nenhuma ligação à maçonaria"« ["I am not a Freemason nor do I have any link to Freemasonry"] (v Portuguese). TSF. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2023. Pridobljeno 1. junija 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  25. ↑ »Procuradoria confirma inquérito à construção da casa de Luis Montenegro em Espinho« [Prosecutor confirms investigation into the construction of Luis Montenegro's house in Espinho]. Expresso (v Portuguese). 29. december 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2024. Pridobljeno 18. marca 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  26. ↑ »Ministério Público abre inquérito a negócio da casa de Montenegro« [Public Prosecution Service opens investigation into Montenegro's house business]. Diário de Notícias (v Portuguese). 29. december 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. marca 2024. Pridobljeno 18. marca 2024.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  27. ↑ Ribeiro, Teresa (30. december 2023). »Montenegro afirma que casa em Espinho está dentro da lei e mostra-se disponível para entregar toda a documentação« [Montenegro states that the house in Espinho is within the law and is available to deliver all documentation]. Expresso (v Portuguese). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. februarja 2024. Pridobljeno 22. marca 2024.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Luís_Montenegro&oldid=6221208«