Pojdi na vsebino

Kancler Avstrije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zvezni kancler
Republike Avstrije
Bundeskanzler der Republik Österreich
Trenutno:
Christian Stocker
od 3. marca 2025
ČlanZvezna vlada
Evropski svet
Nacionalni varnostni svet
Mandat4 leta; obnovljiv
Začetek delovanja1. oktober 1920
Plača306.446 € letno
Spletna stranfederal-chancellery.gv.at

Kancler Avstrije ali zvezni kancler Republike Avstrije (nemško: Bundeskanzler der Republik Österreich) je vodja vlade Republike Avstrije. Gre za položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.

Vloga kanclerja

[uredi | uredi kodo]

Avstrijski kancler vodi vlado, ki jo poleg njega sestavljajo še podkancler in ministri. Vlada skupaj s predsednikom, ki je vodja države, tvori vodstvo izvršilne veje oblasti.

Avstrija je parlamentarna republika, dejanska moč je v rokah vodje vlade. Vendar pa lahko v Avstriji večino izvršilnih ukrepov velikega obsega izvaja le predsednik, po posvetu ali s sopodpisom kanclerja ali določenega ministra. Zato kancler pogosto potrebuje predsednikovo soglasje za izvajanje večjih odločitev. Niti ministri niti podkancler ne poročajo kanclerju.

V zakonodajni oblasti je kanclerjeva moč odvisna od moči v parlamentu. V primeru koalicijske vlade je kancler običajno vodja stranke, ki je najbolj številčno zastopana v državnem svetu, vodja stranke, ki lahko zagotovi večino pa običajno deluje kot podkancler.

Prvi avstrijski suvereni vodja vlade je bil Klemens von Metternich, takratni državni kancler Avstrijskega cesarstva. Funkcija se je kasneje preimenovala v predsednika vlade Avstrijskega cesarstva in je obstajala do razpada Avstro-Ogrske. Prvi vodja vlade po monarhiji je bil državni kancler Nemške Avstrije, položaj, ki ga je opravljala le ena oseba; Karl Renner. Potem ko so zavezniške sile zavrnile zvezo med Avstrijo in Nemčijo, se je funkcija preimenovala le v državnega kanclerja Avstrije in kasneje v zveznega kanclerja, kar je tudi današnje ime.

Uradno prebivališče in urad kanclerja se nahaja na Ballhausplatzu v središču Dunaja. Tako kanclerja kot tudi vlado imenuje predsednik in ju lahko tudi razreši.

Imenovanje

[uredi | uredi kodo]

Kanclerja imenuje predsednik.[1] Teoretično lahko predsednik imenuje kogar koli, ki je upravičen do izvolitve v državni svet, kar v bistvu pomeni katerega koli avstrijskega državljana, starejšega od 18 let. V praksi kancler ne more vladati brez večine v državnem svetu. Zaradi tega je kancler običajno vodja največje stranke v državnem svetu, ni pa to pravilo.

Za kanclerja ni omejitev mandata. V skladu z ustavno konvencijo kancler običajno ob razpustitvi državnega sveta ponudi predsedniku odstopno izjavo. Predsednik jo običajno zavrne in naroči kanclerju te vladi, naj posle začasno opravlja do zasedanja novega sklica parlamenta oziroma oblikovanja nove večine.

Kancler je običajno imenovan ali razrešen skupaj z vsemi ministri, kar pomeni celotno vlado. Tehnično gledano lahko predsednik imenuje ministre le na predlog kanclerja, zato je kancler imenovan najprej. Po prisegi predsedniku predstavi seznam ministrov; običajno so imenovani le nekaj minut kasneje. Niti kanclerja niti ministrov ne potrjuje noben dom parlamenta; imenovani so takoj po prisegi in funkcije takoj prevzamejo v celoti.

Državni svet lahko predsednika prisili v razrešitev kanclerja ali ministra z glasovanjem o nezaupnici. Predsednik je po ustavi dolžan razrešiti vsakega ministra, katerega odstop zahteva Državni svet.[1] Opozicijske stranke včasih vložijo glasovanje o nezaupnici proti ministrom in občasno celotni vladi. Prvo uspešno glasovanje o nezaupnici v avstrijski zvezni politiki je potekalo maja 2019, ko je bil Sebastian Kurz odstavljen s položaja kanclerja.[2][3]

Pristojnosti

[uredi | uredi kodo]

Kancler predseduje sejam vlada. Ustava kanclerju mu ne daje pooblastila za nalaganje navodil ministrom, temveč njegovo vlogo v vladi označuje kot vlogo prvega med enakimi.[4] Moč funkcije za določanje politike izhaja deloma iz njenega inherentnega ugleda, deloma iz dejstva, da mora predsednik razrešiti ministre,če to zahteva kancler,[5] in deloma iz kanclerjevega vodstvenega položaja v stranki ali koaliciji, ki nadzoruje Državni svet.

Večina členov ustave, ki omenjajo funkcijo kanclerja, nalagajo nosilcu funkcije notarsko overjanje odločitev predsednika ali različnih ustavnih organov, zagotavljanje, da so te odločitve ustrezno objavljene širši javnosti, ali delovanje kot posredništvo med različnimi vejami oblasti. Zlasti kancler:

  • predloži predsedniku v potrditev zakone, ki jih sprejme Državni svet,
  • potrdi overitve zakonov, ki jih je pripravil predsednik,
  • razglasi zakone, ki so tako postali zakoni,
  • razglasi pogodbe, katerih pogodbenica je Republika Avstrija ob ratifikaciji,[6]
  • razglasi odločbo Ustavnega sodišča o razveljavitvi zakonov ali izvršilnih odredb,
  • razglasi rezultate predsedniških volitev,
  • razglasi spremembe poslovnika, ki jih sprejme Zvezni svet,
  • potrdi odločitve Zveznega zbora,
  • razglasi vojno napoved, in
  • obvesti deželne vlade o zakonih, ki jih sprejme Državni svet in za katere je potrebna njihova privolitev, da postanejo zakon.

Seznam kanclerjev

[uredi | uredi kodo]

      Socialni demokrati       Ljudska stranka

# Slika Kancler Vladne stranke
(1) Karl Renner (1870–1950) • SDAPÖ • CS • GDVP
Photograph of Mayr (before 1922) Michael Mayr1864–1922

[a][7]

 • CS • SDAPÖ
Portrait of Schober (circa 1922) Johannes Schober

1874–1932 [8]

 • CS • GDVP • Experts
Portrait of Walter Breisky (1927) Walter Breisky1871–1944

[8]

 • CS • GDVP
Portrait of Schober (circa 1922) Johannes Schober

1874–1932 [8]

 • CS • GDVP • Experts
Portrait of Seipel Ignaz Seipel1876–1932

[9]

 • CS • GDVP • Experts
Illustration of Ramek (1924) Rudolf Ramek

1881–1941 [10]

 • CS • GDVP
Portrait of Seipel Ignaz Seipel

1876–1932

 • CS • GDVP • Landbund
Portrait of Streeruwitz (1929) Ernst Streeruwitz1874–1952

[11]

 • CS • Landbund
Oil painting of Schober (1931) Johannes Schober

1874–1932

 • CS
Photograph of Vaugoin (circa 1932-03) Carl Vaugoin1873–1949

[12]

 • CS
Photograph of Ender (1929) Otto Ender

1875–1960 [13]

 • CS
Portrait of Buresch (1932) Karl Buresch

1878–1936 [14]

 • CS • Landbund
Dollfuss pictured as Kaiserschütze (1933) Engelbert Dollfuss

1892–1934
Photograph of Schuschnigg (1936) Kurt Schuschnigg

1897–1977

[15]

 • VF
Photograph of Seyss-Inquart Arthur Seyss-Inquart

1892–1946

 • NSDAP
Avstrija je bila priključena Nacistični Nemčiji med 12. marcem 1938 in 13. aprilom 1945

Po letu 1945

[uredi | uredi kodo]
# Slika Kancler Vladne stranke
Portrait of Karl Renner (1905) Karl Renner(1870–1950)[16][17][18] • SPÖ • ÖVP • KPÖ
13 Leopold Figl

(1902–1965)

 • CS • SDAPÖ
14 Julius Raab

(1891–1964)

 • ÖVP • SPÖ
15 Alfons Gorbach

(1898–1972)

 • ÖVP • SPÖ
16 Josef Klaus

(1910–2001)

 • ÖVP • SPÖ
• ÖVP
17 Bruno Kreisky

(1911–1990)

 • SPÖ
18 Fred Sinowatz

(1929–2008)

 • SPÖ • FPÖ
19 Franz Vranitzky

(1937–)

 • SPÖ • FPÖ
• SPÖ • ÖVP
20 Viktor Klima

(1947–)

 • SPÖ • ÖVP
21 Wolfgang Schüssel

(1945–)

 • ÖVP • FPÖ


• ÖVP • BZÖ

22 Alfred Gusenbauer

(1960–)

 • SPÖ • ÖVP
23 Werner Faymann

(1960–)

 • SPÖ • ÖVP
? Reinhold Mitterlehner

(1955–)

 • SPÖ • ÖVP
24 Christian Kern

(1965–)

 • SPÖ • ÖVP
25
Sebastian Kurz

(1986–)

 • ÖVP • FPÖ

18. december 2017 – 22. maj 2019


• ÖVP
22. maj 2019 – 28. maj 2019

(-) senza_cornice Hartwig Löger

(1965–)

 • ÖVP
26 senza_cornice Brigitte Bierlein neodvisna

(tehnična vlada)

25.
Sebastian Kurz

(1986–)

 • ÖVP • Zeleni
27.
v. d.

Alexander Schallenberg (1969–)

 • ÖVP • Zeleni
28.
Karl Nehammer

(1972–)

 • ÖVP • Zeleni
(-)
v. d.

Alexander Schallenberg

(1969–)

 • ÖVP • Zeleni
29.
Christian Stocker

(1960–)

 • ÖVP • SPÖ • NEOS

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Office renamed from "State Chancellor" to "Federal Chancellor" on 10 November 1920.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ B-VG art. 69
  2. ↑ V, K. Št , B. »Avstrijski parlament izglasoval nezaupnico Kurzu«. rtvslo.si. Pridobljeno 20. decembra 2025.
  3. ↑ B-VG art. 69
  4. ↑ B-VG art. 69
  5. ↑ B-VG art. 70
  6. ↑ B-VG art. 69
  7. ↑ »Dr. Michael Mayr«. www.parlament.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 5. marca 2019.
  8. 1 2 3 »abs. iur. DDDr. h.c Johannes Schober«. www.parlament.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 5. marca 2019.
  9. ↑ »Dr. Ignaz Seipel«. www.parlament.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 5. marca 2019.
  10. ↑ »Dr. Rudolf Ramek«. www.parlament.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 5. marca 2019.
  11. ↑ »Ernst Streeruwitz«. www.parlament.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 5. marca 2019.
  12. ↑ »Carl Vaugoin«. www.parlament.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 5. marca 2019.
  13. ↑ »Dr. Otto Ender«. www.parlament.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 5. marca 2019.
  14. ↑ »Dr. Karl Buresch«. www.parlament.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 5. marca 2019.
  15. ↑ »Dr. Kurt Schuschnigg«. www.parlament.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 5. marca 2019.
  16. ↑ »Bundeskanzler seit 1945«. www.bundeskanzleramt.gv.at (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. junija 2019. Pridobljeno 3. marca 2019.
  17. ↑ »Kanzler und Regierungen seit 1945«. www.bundeskanzleramt.gv.at (v nemščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. marca 2019. Pridobljeno 8. marca 2019.
  18. ↑ »Karl Renner (Politiker)«. www.geschichtewiki.wien.gv.at (v nemščini). Pridobljeno 8. marca 2019.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kancler_Avstrije&oldid=6615149«