Alexander Schallenberg

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Alexander Schallenberg
Portret
Minister za zunanje zadeve Avstrije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
6. december 2021
KanclerKarl Nehammer
PredhodnikMichael Linhart
Na položaju
3. junij 2019 – 11. oktober 2021
KanclerSebastian Kurz
PredhodnikKarin Kneissl
NaslednikMichael Linhart
Kancler Avstrije
Na položaju
11. oktober 2021 – 6. december 2021
PredsednikAlexander Van der Bellen
PredhodnikSebastian Kurz
NaslednikKarl Nehammer
Osebni podatki
Rojstvo20. junij 1969({{padleft:1969|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2] (54 let)
Bern[2]
Alma materUniverza na Dunaju
Poklicpravoznanec, politik

Alexander Schallenberg, avstrijski politik, pravnik in diplomat, * 20. junij 1969, Bern, Švica.

Schallenberg je dvakratni minister za zunanje zadeve Republike Avstrije.[3] Prvič je funkcijo opravljal med junijem 2019 in oktobrom 2021, ko je po umiku Sebastiana Kurza postal avstrijski zvezni kancler.[4] Po Kurzevem odhodu z vrha stranke je Schallenberg kanclersko mesto predal novemu predsedniku Avstrijske ljudske stranke Karlu Nehammerju, sam pa se je vrnil na mesto zunanjega ministra.[5]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Rodil se je 20. junija 1969 v švicarskem glavnem mestu Bern.[6] Zaradi očetove diplomatske službe je odraščal v Indiji, Španiji in Parizu. Od leta 1989 do 1994 je študiral pravo na Univerzi na Dunaju in Univerzi v Parizu II Panthéon-Assas. Leta 1997 je vstopil v avstrijsko diplomacijo.

Politika[uredi | uredi kodo]

3. junija 2019 je nasledil Karin Kneissl kot avstrijski zunanji minister, mandat je ohranil tudi v drugem mandatu kanclerja Sebastiana Kurza.[7] V svojem mandatu je med drugim soustvaril neformalno pobudo Central 5, ki združuje zunanje ministre Avstrije, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije.

9. oktobra je ob svojem odstopu Sebastian Kurz Schallenberga predlagal za svojega naslednika na kanclerskem položaju. Kot novi avstrijski kancler je prisegel že čez dva dni, 11. oktobra 2021. Na zunanjem ministrstvu ga je istočasno zamenjal Michael Linhart.[4] 2. decembra, na dan ko je konec svoje politične kariere naznanil Sebasitan Kurz, je Schallenberg po dveh mesecih mandata odstopil z mesta avstrijskega kanclerja. Svoj odhod je argumentiral, da nikdar ni želel prevzeti vodenja stranke in da želi, da je na mestu kanclerja in predsednika stranke ista oseba.[8][9][10]

6. decembra je bil na mesto kanzlerja izvoljen Karl Nehammer, novi predsednik Avstrijske ljudske stranke. Schallenberger se je vrnil na čelo ministrstva za zunanje zadeve.[5][11][12]

Zasebno[uredi | uredi kodo]

Alexander Schallenberg izvira iz starodavne avstrijske plemiške družine Schallenbergov, med njegovimi predniki pa so tudi gospodje Črnomaljski.[13]

Schallenberg se je leta 1995 poročil s francosko-belgijsko evropsko javno uslužbenko in diplomantko evropske šole Marie-Isabelle Hénin.[14] Je hči Erika Hénina in Isabelle Le Maresquier, znane konjeniške ter pariške družbenice iz šestdesetih let dvajsetega stoletja. Prav tako je vnukinja uglednega francoskega arhitekta Noëla Le Maresquierja in španske plemkinje Conchite López de Tejada; Isabelle Le Maresquier je bila nečakinja francoskega premierja Michela Debréja. Pierre Bourdieu je o njeni družini razpravljal kot o primeru francoskega "državnega plemstva".[15]

Alexander in Marie-Isabelle Schallenberg imata štiri otroke, kasneje sta se ločila.[16]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Der Bundesminister für europäische und internationale Angelegenheiten
  2. 2,0 2,1 Wer ist Wer
  3. Österreich, Außenministerium der Republik. »The Minister – BMEIA, Außenministerium Österreich«. www.bmeia.gv.at (v angleščini). Pridobljeno 13. avgusta 2020.
  4. 4,0 4,1 »Schallenberg prisegel kot novi kancler. Kurz: "Ne bom kancler v senci."«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. oktobra 2021.
  5. 5,0 5,1 »STA: Prisegel novi avstrijski kancler Nehammer«. www.sta.si. Pridobljeno 6. decembra 2021.
  6. »Das Spielfeld der Diplomatie ist die zweite Reihe« (v nemščini). Oberösterreichische Nachrichten. 26. junij 2017. Arhivirano iz spletišča dne 30. maja 2019. Pridobljeno 3. junija 2019.
  7. »Logar in Schallenberg želita preprečiti ponovno zaprtje meje«. RTVSLO.si. Pridobljeno 13. avgusta 2020.
  8. »Po umiku Kurza iz politike odstopil avstrijski kancler Alexander Schallenberg«. RTVSLO.si. Pridobljeno 2. decembra 2021.
  9. »STA: Odstopil avstrijski kancler Alexander Schallenberg«. www.sta.si. Pridobljeno 2. decembra 2021.
  10. red, ORF at/Agenturen (2. december 2021). »Nach Kurz-Rückzug: Kanzler Schallenberg stellt Amt zur Verfügung«. news.ORF.at (v nemščini). Pridobljeno 2. decembra 2021.
  11. »Avstrija ima novega kanclerja, prisegel Karl Nehammer«. RTVSLO.si. Pridobljeno 6. decembra 2021.
  12. red, ORF at/Agenturen (6. december 2021). »Nach Angelobung: „Es gibt viel zu tun"«. news.ORF.at (v nemščini). Pridobljeno 6. decembra 2021.
  13. »Christoph Graf von Polier - Geneanet«. gw.geneanet.org. Pridobljeno 10. oktobra 2021.
  14. Genealogisches Handbuch der gräflichen Häuser [Genealogical Handbook of the Comital Houses]. Genealogisches Handbuch des Adels. Zv. XVIII/139. Limburg an der Lahn: C. A. Starke Verlag. 2006. str. 375. ISBN 3-798-00839-6.
  15. Bourdieu, Pierre (1998). The State Nobility: Elite Schools in the Field of Power. Stanford University Press. str. 293.
  16. »Wer ist Alexander Schallenberg?«. News.at (v nemščini). 6. junij 2019. Arhivirano iz spletišča dne 19. junija 2020. Pridobljeno 13. oktobra 2021.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]