Pojdi na vsebino

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Površje otoka Iž, v ozadju Dugi otok
Geografija
LegaJadransko morje
OtočjeZadarski arhipelag
Površina16,513 km2
Dolžina12 km
Širina2 km
Dolžina obale35,222 km
Najvišja nadm. višina168 m
Najvišji vrhKorinjak
Uprava
Županija Zadarska
Registrska oznaka cestnih vozilZD
Registrska oznaka plovilNi določena
Največje naseljeVeli Iž
Demografija
Prebivalstvo615 (leta 2011)
Gostota37,25 preb./km2
Etnične skupineHrvati

(italijansko: Eso, nemško: Ese) je severnodalmatinski otok v Zadarskem arhipelagu. Leži v srednjem delu otočja med Ugljanom in Dugim otokom. S površino 16,51 km² spada med manjše naseljene otoke na Hrvaškem.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Iž leži v Zadarskem arhipelagu med Dugim otokom in Ugljanom, od katerih ju ločujeta Srednji kanal na vzhodu in Iški kanal na zahodu. Površina otoka je 16,51 km². Dolžina obale meri 35,222 km. Obkrožen je z desetimi otočki, med katerima sta največja Knežak in Veli Otok. Pred vhodom v pristanišče mesta Veli Iž leži otoček Rutnjak, ki je urejen v park. Najvišji vrh je 168 mnm visoki Korinjak, ki leži na severu otoka.

Iž-satelitska slika

Na otoku, ki ja na površini okoli 1,5 km² porasel z gostim borovim gozdom je blago mediteransko podnebje s srednjo letno temperaturo 15 °C.

V zalivu Soline, ki leži na severozahodni strani otoka nasproti otočku Sridnji Otok je ribogojnica.

Južno od naselja Mali Iž leži v majhnem zalivčku Bršanj okoli 60 m dolg valobran na katerem pristajajo trajekti, ki Iž povezujejo z Zadrom. Tu je osrednje otoško pristanišče, ki je s cesto povezano z ostalimi kraji na otoku.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Število stalnih prebivalcev je 615. Le ti večinoma živijo v dveh naseljih: Mali in Veli Iž (popis 2011).

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Otočani se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom. Gojijo oljke, vinsko trto, ukvarjajo pa se tudi ribolovom.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Otok, ki je bil naseljen že v prazgodovini, je Porfirogenet v začetku 10. stol. v svojih zapisih imenoval Ez. V starih listinah iz srednjega veka pa se od 13. stol. dalje imenuje z današnjim imenom.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]