Pojdi na vsebino

Concorde

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Concorde
Vloga Nadzvočno potniško letalo
Proizvajalec/-ci BAC (danes BAE Systems)
Sud-Aviation, Aérospatiale (danes EADS)
Krstni polet 2. marec 1969[1]
Uveden 21. januar 1976
Upokojen 26. november 2003
Status umaknjen iz uporabe
Glavni uporabniki British Airways
Air France
Število izdelanih 20[2][3]
Cena programa £ 1.3 milijarde[4]
Cena enote £ 23 milijonov leta 1977
Concorde 001, 1969

Letalo Concorde je bilo drugo operativno nadzvočno potniško letalo. Nadzvočno hitrost je doseglo 1. oktobra 1968, dva meseca za sovjetskim Tu-144. Potovalna hitrost je bila 2,04 Macha, višina pa 17.700 metrov. Ima deltasto oblikovana krila. Concorde poganja motor z dodatnim zgorevanjem (reakcijsko-raketni motor), prvotno razvit za strateški bombnik Avro Vulcan. Komercialni leti pod družbama British Airways in Air France so potekali od 21. januarja 1976 do 24. oktobra 2003 (27 let), v primerjavi s samo sedmimi meseci komercialne uporabe Tu-144 (do 1. julija 1978).

Concorde je po številu smrti potnikov na prepeljani kilometer veljal za najvarnejše letalo vse do 25. julija 2000, ko je v nesreči v Parizu umrlo vseh 9 članov posadke, 100 potnikov in 4 ljudje na tleh; pripomniti pa je treba, da flota letal Boeing 737 v enem tednu prepelje več ljudi na km, kot jih je Concorde v vsej svoji zgodovini. Po krizi, ki je v letalski industriji nastala po terorističnih napadih 11. septembra 2001, sta British Airways in Air France ta letala umaknila iz prometa in jih razstavila kot muzejske primerke. Ker bi bilo vzdrževanje teh letal izjemno drago, ni nikakršnega upanja, da bi katerega od njih še kdaj usposobili za letenje.

Nadzvočna potniška letala in projekti

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Pilot Says Concorde Flight "Perfect"«. Montreal Gazette. 1. marec 1969. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2021. Pridobljeno 30. junija 2011.
  2. Towey 2007, p. 359.
  3. »Ageing luxury jet«. BBC News, 25 July 2000. 25. julij 2000.
  4. Marston, Paul (16. avgust 2000). »Is this the end of the Concorde dream?«. London: The Daily Telegraph, 16 August 2000.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]