Mont Saint-Michel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mont Saint Michel na stari razglednici
Opatija gore svetega Mihaela

Mont Saint Michel je majhen skalnat otoček kilometer od severne obale Francije. Na njem stoji opatija, Abbaye du Mont Saint Michel, ki je enkraten in veličasten primer srednjeveške arhitekture. Srednjeveški gradbeniki so okoli 80 metrov visoke granitne skale piramidne oblike obdane s peščenimi sipinami in živim peskom, nanizali stavbe opatije.

Zgodovina sega v leto 708, ko je Aubert, škof iz Avranchesa, dal postaviti kapelo na vzpetini, ki se je prvotno imenovala Mont-Tombe (staro ime) in je bila posvečena sv. Mihaelu. Kapelica je kmalu postala romarski kraj. V 10. stoletju so benediktinci (meniška skupnost) ustanovili samostan, ki je skozi srednji vek nosil veliko versko in vojaško vlogo (stoletna vojna). Arhitektura samostana je tako tudi lep primer vojaško-strateške arhitekture. Samostan je bil nepremagljiv in se je upiral angleškim poskusom zavzetja. Tako je postal eden izmed simbolov francoske narodne identitete. Po razpustitvi redovne skupnosti med francosko revolucijo je vse do 1863 samostan služil kot zapor. Leta 1874 je bil zaznamovan kot kulturni in zgodovinski spomenik in pričela so se velika restavratorska dela, stavbe pa se redno obnavljajo še danes.

Zanimivost zemljepisne lege tega samostana je tudi v močni morski bibavici. Razlika med plimo in oseko je v Normandiji in Bretaniji 8 in več metrov. Tako je samostanski grič več ur dnevno odrezan od kopnega in postane otok.

Mont Saint Michel je od leta 1979 vpisan v seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO.

Bretanija

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]