Saint-Malo
Občina Saint-Malo / Sant-Maloù  |
|
 Saint-Malo
|
|
| Lega | |
| Zemljepisna dolžina: | -2.0075 |
| Zemljepisna širina: | 48.6480555556 |
| Uprava | |
|---|---|
| Država | Francija |
| Regija: | Bretanja |
| Departma: | Ille-et-Vilaine (podprefektura) |
| Okrožje: | Saint-Malo |
| Kanton: | Saint Malo-Jug Saint Malo-Sever |
| Interkomunaliteta: | Aglomeracijska skupnost Pays de Saint-Malo |
| Župan: | René Couanau (1989-2014) |
| Statistični podatki o | |
| Nadmorska višina: | 0 m–51 m (povpr. 8 m) |
| Površina kopnega:¹ | 36,58 km² |
| Prebivalstvo:² (2008) |
48.211 |
| - gostota: (2008) | 1.385/km² |
| Razno | |
| INSEE/Poštna številka | 35288/ 35400: |
| ¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje. | |
| ² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci). | |
 |
|
St. Malo (Saint-Malo) je s svojim srednjeveškim jedrom in ozkimi tlakovanimi uličicami zanimivo pristaniško mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Ille-et-Vilaine. Leta 2008 je mesto imelo 48.211 prebivalcev.
Vsebina |
Geografija [uredi]
Mesto leži na desnem bregu estuarija reke Rance, tik ob njenem ustju. Stari, srednjeveški del mesta je obdan s širokim zidom, po katerem se je mogoče sprehajati in občudovati pogled na mesto in zaliv. St. Malo je najpomembnejše pristanišče severne Bretanje in priljubljeno letovišče v poletnem času. V mestu živi 50.000 stalnih prebivalcev, toda v poletnem času naraste število na 200.000. Zelo zanimiv je velik razpon plimovanja. Pomladansko plimovanje je včasih visoko tudi več kot 15 m in morje se tedaj razlije preko nasipov.
Uprava [uredi]
Saint-Malo je sedež dveh kantonov:
- Kanton Saint Malo-Jug (del občine Saint-Malo, občini La Gouesnière, Saint-Jouan-des-Guérets: 24.592 prebivalcev),
- Kanton Saint Malo-Sever (del občine Saint-Malo: 29.312 prebivalcev).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Cancale, Châteauneuf-d'Ille-et-Vilaine, Combourg, Dinard, Dol-de-Bretagne, Pleine-Fougères in Tinténiac s 153.229 prebivalci.
Zgodovina [uredi]
Saint-Malo je bil v srednjem veku utrjen otok na ustju reke Rance in je s tem nadziral celotni zaliv severno od njega. Utrdba Aleth južno od sedanjega središča mesta je nadzorovala dostope k reki že v predrimskem obdobju. Sodobni Saint-Malo izvira iz samostanske naselbine, ustanovljene od sv. Aarona in Brendana v zgodnjem 6. stoletju, samo ime pa je dobilo po nasledniku sv. Maloju.
V kasnejših stoletjih je postal razvpit po piratih. Proti koncu 16. stoletja je bila za kratek čas celo razglašena republika, poznana po sloganu "ne Francozi, ne Bretonci, ampak Malojci". V tem času so bile angleške ladje, če so hotele pluti skozi Rokavski preliv, primorane plačevati davek mestu, ki je s tem počasi obogatelo.
V njem je živel francoski raziskovalec Jacques Cartier (1491-1557), ki je plul po Reki sv. Lovrenca in obiskal ozemlje Quebeca in Montreala ter s tem bil priznan kot odkritelj Kanade. Od tam so bili tudi prvi kolonisti Falklandskih otokov iz 18. stoletja; špansko ime Islas Malvinas izhaja iz francoskega Îles Malouines.
Kraj je bil med 2. svetovno vojno močno poškodovan, vendar je bil po njej zelo dobro obnovljen.
Zanimivosti [uredi]
- mestno obzidje (La Ville Intra-Muros),
- Grad Saint-Malo s stolpom sv. Servana,
- grobnica francoskega pisatelja Chateaubrianda na otoku Ile de Grand Bé,
- Katedrala sv. Vincenta Ferrerja.
Osebnosti [uredi]
- Jacques Cartier (1491-1557), pomorščak, raziskovalec severne Amerike,
- Bertrand-François Mahé de La Bourdonnais (1699-1753), admiral, guverner Maskarenov,
- Julien Offray de La Mettrie (1709-1751), zdravnik, filozof.
Pobratena mesta [uredi]
Glej tudi [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Saint-Malo |
- Uradna stran (v francoščini)
- Prostorski prikaz
