Saint-Malo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 48° 38' 53" severne širine, 2° 00’ 27" zahodne dolžine

Panorama mesta
Občina Saint-Malo / Sant-Maloù
Pogled na mestno obzidje

Grb
Saint-Malo is located in Francije
Saint-Malo
Saint-Malo
Lega
Zemljepisna dolžina: -2.0075
Zemljepisna širina: 48.6480555556
Uprava
Država Francija
Regija: Bretanja
Departma: Ille-et-Vilaine (podprefektura)
Okrožje: Saint-Malo
Kanton: Saint Malo-Jug
Saint Malo-Sever
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Pays de Saint-Malo
Župan: René Couanau
(1989-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 0 m–51 m
(povpr. 8 m)
Površina kopnega:¹ 36,58 km²
Prebivalstvo
(2008)
48.211
 - gostota: (2008) 1.385/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 35288/ 35400:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

St. Malo (Saint-Malo) je s svojim srednjeveškim jedrom in ozkimi tlakovanimi uličicami zanimivo pristaniško mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Ille-et-Vilaine. Leta 2008 je mesto imelo 48.211 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto leži na desnem bregu estuarija reke Rance, tik ob njenem ustju. Stari, srednjeveški del mesta je obdan s širokim zidom, po katerem se je mogoče sprehajati in občudovati pogled na mesto in zaliv. St. Malo je najpomembnejše pristanišče severne Bretanje in priljubljeno letovišče v poletnem času. V mestu živi 50.000 stalnih prebivalcev, toda v poletnem času naraste število na 200.000. Zelo zanimiv je velik razpon plimovanja. Pomladansko plimovanje je včasih visoko tudi več kot 15 m in morje se tedaj razlije preko nasipov.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Saint-Malo je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Cancale, Châteauneuf-d'Ille-et-Vilaine, Combourg, Dinard, Dol-de-Bretagne, Pleine-Fougères in Tinténiac s 153.229 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Saint-Malo je bil v srednjem veku utrjen otok na ustju reke Rance in je s tem nadziral celotni zaliv severno od njega. Utrdba Aleth južno od sedanjega središča mesta je nadzorovala dostope k reki že v predrimskem obdobju. Sodobni Saint-Malo izvira iz samostanske naselbine, ustanovljene od sv. Aarona in Brendana v zgodnjem 6. stoletju, samo ime pa je dobilo po nasledniku sv. Maloju.

V kasnejših stoletjih je postal razvpit po piratih. Proti koncu 16. stoletja je bila za kratek čas celo razglašena republika, poznana po sloganu "ne Francozi, ne Bretonci, ampak Malojci". V tem času so bile angleške ladje, če so hotele pluti skozi Rokavski preliv, primorane plačevati davek mestu, ki je s tem počasi obogatelo.

V njem je živel francoski raziskovalec Jacques Cartier (1491-1557), ki je plul po Reki sv. Lovrenca in obiskal ozemlje Quebeca in Montreala ter s tem bil priznan kot odkritelj Kanade. Od tam so bili tudi prvi kolonisti Falklandskih otokov iz 18. stoletja; špansko ime Islas Malvinas izhaja iz francoskega Îles Malouines.

Kraj je bil med 2. svetovno vojno močno poškodovan, vendar je bil po njej zelo dobro obnovljen.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

otoška utrdba, Saint-Malo

Osebnosti[uredi | uredi kodo]

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]