Vipavski Križ
Vipavski Križ Sveti Križ (do 1955) | |
|---|---|
 | |
  Vipavski Križ Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°52′51.82″N 13°51′41.87″E / 45.8810611°N 13.8616306°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Ajdovščina |
| Površina | |
| • Skupno | 0,49 km2 |
| Nadm. višina | 177,7 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 170 |
| • Gostota | 350 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 5270 Ajdovščina |
| Zemljevidi | |
Vipavski Križ - Mesto | |
| Lega | Občina Ajdovščina |
| Zgrajeno | rimska doba |
| RKD št. | 819 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 8. april 1987 |
Vipavski Križ (
izgovorjava (pomoč·info)) je nekdanje slovensko mesto in sedež Krajevne skupnosti Vipavski križ. Vas sodi med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji. Leži na podolgovatem hribu v osrednjem delu ajdovskega dela Vipavske doline.
Ime[uredi | uredi kodo]
Do leta 1955 se je naselje imenovalo Sveti Križ; domačini ga še vedno pogosto uporabljajo. V Vipavski Križ je bilo preimenovano na osnovi »Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb« iz leta 1948. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Križa del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi.[3][4][5]
12. septembra 1999 je bilo na občinskem naknadnem referendumu potrjeno poimenovanje Vipavski Križ.[1]
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Hrib, na katerem leži vas, je bil naseljen že v predrimskih časih. V času rimskega cesarstva je v bližini tekla pomemba cesta med Oglejem (Aquileia) čez Hrušico (Ad Pirum) do Ljubljane (Emona). Prvi pisne listine o kraju pa segajo v 13. stoletje - vojvoda Bernard Koroški je 29.11.1252 naselje Villa Crucis podaril opatiji v Rožacu blizu Čedada. Konec 15. stoletja, po uspešnem turškem zavzetju Gorice, je takratni goriški škof dal zgraditi štiristolpni grad in leta 1483 so ga Goriški grofje obdali z obzidjem zaradi nevarnosti turških vpadov. Leta 1507 je Vipavski Križ dobil tržne pravice, leta 1532 pa ga je cesar Ferdinand I. Habsburški povzdignil v mesto. Posestvo Sveti Križ je leta 1605 od grofa Henrika Matije Thurn-Valsassina kupil Herman Attems. Leta 1636 so Attemsi dali zgraditi kapucinski samostan, v katerem je živel in deloval sloviti pridigar Janez Svetokriški.
Večina zgradb v Vipavskem Križu je spomeniško zaščitena, naselje samo pa sodi med zgodovinsko najzanimivejše kraje na Vipavskem. Hiše so zaradi omejitve obzidja stisnjene v zavetje samega obzidja, na katerega so se začele naslanjati po letu 1636. Najstarejši del naselja ima ozke ulice z eno in dvonadstropnimi (zaradi dozidav spričo pomanjkanja prostora) hišami, ki so bile kasneje zaradi požarov prezidane, zato je v njih ohranjenih le malo prvotnih gotskih elementov.[6]
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Etnična sestava 1991:
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 819«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
- ↑ Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
- ↑ Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
- ↑ www.tic-ajdovscina.si
Viri[uredi | uredi kodo]
- Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
| Naselja | Administrativno središče: Ajdovščina
|  |
|---|---|---|
| Znamenitosti | ||
| Osebnosti | ||
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
