Velika nagrada Nemčije 1988

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Nemčija   Velika nagrada Nemčije 1988
Podrobnosti o dirki
9. dirka Formule 1 od 16-ih v sezoni 1988.

Datum 24. julij 1988
Urad. ime Grosser Preis von Deutschland
Lokacija Hockenheimring
Hockenheim, Nemčija
Dirkališče Stalno dirkališče, 6,797 km
Razdalja 44 krogov, 299,068 km
Vreme Sušeča se steza
Najboljši štartni položaj
Dirkač Brazilija Ayrton Senna McLaren-Honda
Čas 1:44,596
Najhitrejši krog
Dirkač Italija Alessandro Nannini Benetton-Ford
Čas 2:03,032 (v 40. krogu)
Stopničke
Prvi Brazilija Ayrton Senna McLaren-Honda
Drugi Francija Alain Prost McLaren-Honda
Tretji Avstrija Gerhard Berger Ferrari

Velika nagrada Nemčije 1988 je bila devetadirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1988. Odvijala se je 24. julija 1988 na dirkališču Hockenheimring v Hockenheimu. Zmagal je Ayrton Senna, drugo mesto je osvojil Alain Prost, tretje pa Gerhard Berger. Senna je osvojil tudi najboljši štartni položaj, Alessandro Nannini pa je postavil najhitrejši krog dirke.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

Na kvalifikacijah, ki so jih ovirali občasni močni nalivi, sta ponovno prevladovala dirkača moštva McLaren, kot običajno v tej sezoni Ayrton Senna pred Alainom Prostom. V drugo vrsto sta se uvrstila dirkača Ferrarija, Gerhard Berger in Michele Alboreto,v tretjo pa Nelson Piquet s Lotusom in Alessandro Nannini z Benettonom.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Dež se je nadaljeval tudi ponoči, zjutraj pa je ponehal, toda steza je bila ob štartu še vedno mokra, zato so vsi dirkači razen Nelsona Piqueta začeli na dežnih pnevmatikah. Ayrton Senna je na štartu povedel, sledila pa sta mu Gerhard Berger in Alessandro Nannini. Piquet pa je z gumami tipa slick zaradi akvaplaninga zletel s proge že v prvem krogu in odstopil. Alain Prost je po slabem štartu padel na četrto mesto, toda že kmalu se je prebil na drugo mesto, Senna pa si je medtem nabral že kar lepo prednosti pred Francozom. V devetem krogu je Senna prisilil Philippa Alliota, ki je zaradi pojavljajoče se suhe idealne linije že zamenjal pnevmatike za tiste za suho stezo, da je obvozil šikano. Položaji v ospredju so ostali nespremenjeni vse do konca dirke, le Nannini, ki je nekaj časa dirkal na tretjem in nato četrtom mestu, je moral v osemindvajsetem krogu na nepredviden postanek v bokse in se vrnil na stezo s štirimi krogi zaostanka. Tako je bila to sedma letošnja dvojna zmaga za McLaren, Ferrarija Berger in Alboreto sta bila tretji oziroma četrti, peto mesto je osvojil Ivan Capelli, ki je zadnjih trideset krogov prepeljal z zlomljeno sklopko, šesto pa Thierry Boutsen v dirkalniku nastavljenem za suho stezo, zato je tudi lahko postavil najhitrejši krog dirke. Uvrščenih je bilo devetnajst dirkačev, prva peterica pa v istem krogu.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Konstruktor Krogi Čas/Odstop Št. m. Toč
1 12 Brazilija Ayrton Senna McLaren-Honda 44 1:32:54,188 1 9
2 11 Francija Alain Prost McLaren-Honda 44 + 13,609 s 2 6
3 28 Avstrija Gerhard Berger Ferrari 44 + 52,095 s 3 4
4 27 Italija Michele Alboreto Ferrari 44 + 1:40,912 4 3
5 16 Italija Ivan Capelli March-Judd 44 + 1:49,606 7 2
6 20 Belgija Thierry Boutsen Benetton-Ford 43 +1 krog 9 1
7 17 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Derek Warwick Arrows-Megatron 43 +1 krog 12  
8 15 Brazilija Maurício Gugelmin March-Judd 43 +1 krog 10  
9 2 Japonska Satoru Nakadžima Lotus-Honda 43 +1 krog 8  
10 18 Združene države Amerike Eddie Cheever Arrows-Megatron 43 +1 krog 15  
11 3 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Jonathan Palmer Tyrrell-Ford 43 +1 krog 24  
12 10 Nemčija Bernd Schneider Zakspeed 43 +1 krog 22  
13 22 Italija Andrea de Cesaris Rial-Ford 42 +2 kroga 14  
14 9 Italija Piercarlo Ghinzani Zakspeed 42 +2 kroga 23  
15 36 Italija Alex Caffi Dallara-Ford 42 +2 kroga 19  
16 32 Argentina Oscar Larrauri Euro Brun-Ford 42 +2 kroga 26  
17 25 Francija René Arnoux Ligier-Judd 41 +3 krogi 17  
18 19 Italija Alessandro Nannini Benetton-Ford 40 +4 krogi 6  
19 29 Francija Yannick Dalmas Larrousse-Ford 39 Sklopka 21  
Ods 14 Francija Philippe Streiff AGS-Ford 38 Pedal za plin 16  
Ods 6 Italija Riccardo Patrese Williams-Judd 34 Zavrten 13  
Ods 21 Italija Nicola Larini Osella 27 Motor 18  
Ods 5 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Nigel Mansell Williams-Judd 16 Zavrten 11  
Ods 33 Italija Stefano Modena Euro Brun-Ford 15 Motor 25  
Ods 30 Francija Philippe Alliot Larrousse-Ford 8 Zavrten 20  
Ods 1 Brazilija Nelson Piquet Lotus-Honda 1 Zavrten 5  
DNQ 24 Španija Luis Perez-Sala Minardi-Ford    
DNQ 26 Švedska Stefan Johansson Ligier-Judd    
DNQ 4 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Julian Bailey Tyrrell-Ford    
DNQ 23 Italija Pierluigi Martini Minardi-Ford    
DNPQ 31 Italija Gabriele Tarquini Coloni-Ford      

Brazilija Brazilija  • San Marino San Marino  • Monako Monako  • Mehika Mehika  • Kanada Kanada  • Združene države Amerike V. ZDA  • Francija Francija  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske V. Britanija
Nemčija Nemčija  • Madžarska Madžarska  • Belgija Belgija  • Italija Italija  • Portugalska Portugalska  • Španija Španija  • Japonska Japonska  • Avstralija Avstralija


Predhodna dirka:
Velika nagrada Velike Britanije 1988
Prvenstvo Formule 1
sezona 1988
Naslednja dirka:
Velika nagrada Madžarske 1988

Predhodna dirka:
Velika nagrada Nemčije 1987
Velika nagrada Nemčije Naslednja dirka:
Velika nagrada Nemčije 1989

1926  • 1927  • 1928  • 1929  • 1931  • 1932  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1951  • 1952  • 1953
1954  • 1956  • 1957  • 1958  • 1959  • 1960  • 1961  • 1962  • 1963  • 1964  • 1965  • 1966  • 1967  • 1968  • 1969
1970  • 1971  • 1972  • 1973  • 1974  • 1975  • 1976  • 1977  • 1978  • 1979  • 1980  • 1981  • 1982  • 1983  • 1984
1985  • 1986  • 1987  • 1988  • 1989  • 1990  • 1991  • 1992  • 1993  • 1994  • 1995  • 1996  • 1997  • 1998  • 1999
2000  • 2001  • 2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2008  • 2009  • 2010  • 2011  • 2012  • 2013  • 2014  • 2016
2018  • 2019