Tristan da Cunha

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tristan da Cunha
Zastava Tristan da Cunha Grb Tristan da Cunha
Geslo: Our faith is our strength (Naša vera je naša moč)
HimnaGod Save the Queen
Lega Tristan da Cunha
Glavno mestoEdinburgh of the Seven Seas
37°4′S, 12°19′W
Uradni jeziki Angleščina
Demonim Tristanian
Upravljanje Britansko odvisno ozemlje
 -  Britansko kraljestvo Elizabeta II.
 -  Governer Andrew Gurr
 -  Administrator Sean Burns
Del Svete Helene, Ascension in Tristan da Cunha
 -  Prva naselitev: 1810 
 -  Odvisnost: 14. august 1816 
 -  Odvisnost od Sv Helene: 12. january 1938 
Površina
 -  skupaj: 207 km²  
Prebivalstvo
 -  štetje : 264 (ocene iz leta 2010) 
 -  gostota: 1,3/km² 
Valuta Funt (£) (GBP)
Časovni pas GMT (UTC+0)
Vrhnja domena (TLD) none
(.sh or .uk can be used)
Klicna koda +290

Tristan da Cunha (izgovorjava: /ˈtrɪstən də ˈknjə/), pogovorno Tristan, je osamljena skupina vulkanskih otokov v južnem Atlantskem Oceanu. Je najbolj oddaljen naseljeni arhipelag na svetu, oddaljen 2.400 km (1.500 mi) od najbližje naseljenega otoka Sveta Helena, 2.400 km (1.500 mi) od najbližje celine Afrike in 3.360 km (2.090 mi) do Južne Amerike. Otočje sestavljajo, glavni otok Tristan da Cunha, dolžine v smeri sever-jug 1.127 km (700 mi) in površine 98 km2 (38 sq mi) ter manjši nenaseljeni otoki Nightingale, Inaccessible in Gough. Po podatkih iz januarja 2017 na glavnem otoku živi 262 stalnih prebivalcev drugi otoki so nenaseljeni izjema je osebje vremenske postaje na Otoku Gough.

Tristan da Cunha je del britanskega čezmorskega ozemlja Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha. To vključuje še Otok Sv. Helena in Otok Ascension oddaljen 3.730 km (2.318 mi) severno od otoka Tristana.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Odkritje[uredi | uredi kodo]

Otoke je leta 1506 prvi opazil portugalski raziskovalec Tristão da Cunha, razburkano morje mu je preprečilo pristanek. Glavni otok je poimenoval po sebi, Ilha de Tristão da Cunha. Angleži so ime spremenili in ga vrisali na pomorske karte kot Otok Tristan da Cunha. Nekateri viri navajajo, da je na otoku, leta 1520 med iskanjem sveže vode, prva stopila posadka portugalske ladje Lás Rafael kateri je poveljeval kapitan Ruy Vaz Pereira. Do prvega nespornega pristanka na otoku je prišlo 7. februarja 1643 ko je nanj stopila posadka ladje Heemstede, ki je bila v lasti Nizozemske vzhodnoindijske družbe in ji je poveljeval kapitan Claes Gerritsz Bierenbroodspot. Nizozemci so se na otoku, v naslednjih 25 letih, ustavili še večkrat, leta 1656 so izdelali prve grobe karte arhipelaga.

Prvo celotno karto arhipelaga je naredila posadka francoske korvete Heure du Berger leta 1767. Prve znanstvene raziskave na otoku je opravil francoski naravoslovec Louis-Marie Aubert du Petit-Thouars, ki se je na otoku ustavil za tri dni januarja 1793, med francosko trgovsko ekspedicije iz Bresta, Franciji, na Mauritius. Izdelal je botanično zbirko in poročal o zapuščenih ognjičih in zaraščenih vrtovih verjetno od nizozemskih raziskovalcev iz 17. stoletju.

Devetnajsto stoletje[uredi | uredi kodo]

Prvi stalni prebivalec otoka je bil Jonathan Lambert iz Salema, Massachusetts, ZDA, na otok je prišel decembra 1810 še z dvema drugima kasneje se je pridružil še tretji. Lambert je otok razglasil za svojo last in ga poimenoval Islands of Refreshment (otoki osvežitve). Trije izmed štirih mož so umrli leta 1812; preživel je le, Thomas Currie ( Tommaso Corri), ki se je na otoku preživljal s kmetijstvom.

Leta 1816 si je Velika Britanija priključila otok in mu vladala iz Kapske kolonije v Južni Afriki. S tem so želeli preprečiti Francozom, da bi otok uporabili za svojo bazo pri morebitnem reševanju Napoleona Bonaparte iz zapora na Sveti Heleni. Zasedba otoka je preprečevala, da bi ZDA otok uporabljale za svojo pomorsko postojanko med vojno leta 1812.

Na otoku je bila nastanjena garnizija britanskih marincev in njihove družine s čimer je populacija otoka počasi rasla. Na otoku so svojo bazo postavili tudi kitolovci, ki so lovili kite v južnem Atlantiku. Z odprtjem Sueškega prekopa leta 1869 in uvedbo ladij na parni pogon se je osamljenost že tako odročnega otoka samo še povečala saj ni bil več potreben kot vmesna postaja za jadrnice, ki so potovale med Evropo in Azijo.

Leta 1867 je drugi sin Kraljice Viktorije, Prince Alfred, Vojvoda Edinburški, obiskal otok. Glavno naselje, Edinburgh Sedmih Morij je bil imenovan v čast tega obiska.

15. oktobra 1873 je otok obiskala znanstveno raziskovalna odprava kraljeve mornarice na ladji HMS Challenger in na otokih Tristan, Inacceseible in Nightingale opravila geološke in zoološke raziskave V svojem dnevniku je stotnik George Nares zabeležili 15 družin in 86 posameznikov, ki so živeli na otoku.

Dvajseto stoletje[uredi | uredi kodo]

Po hudi zimi leta 1906 in težkemu obdobju ki je trajalo že od osemdesetih let 19. stoletja je britanska vlada otočanom ponudila preselitev. Tisti ki so ostali na otoku so imeli sestanek na katerem so zavrnili ponudbo za preselitev. Njihova odločitev je samo še poglobila osamelost otoka. Poročali so, da med letom 1909 in 1919 ni otok obiskala niti ena ladja, to obdobje je prekinila šele ladja HMS Yarmouth, ki je prebivalce obvestila o razpletu prve svetovna vojne.

Maja 1922 se je na otoku za nekaj dni vstavila ekspedicija Shackleton–Rowett, zbrala je nekaj botaničnih in geoloških vzorcev ter se nato odpravila v Cape Town. V naslednjih letij so otok obiskale ladje RMS Asturias leta 1927, RMS Empress of France leta 1928, RMS Duchess of Atholl leta 1929 in RMS Empress of Australia leta 1935. Leta 1936, je The Daily Telegraph iz Londona poročal, da na otoku živi 167 ljudi, 185 glav živine in 42 konj.

Med decembrom1937 in marcem 1938 je otok obiskala norveška znanstvena odprava. Sociolog Peter A. Munch je med odpravo podrobno dokumentiral otoško kulturo - otok je ponovno obiskal med letoma 1964-1965.Otok je leta 1938 obiskal tudi W. Robert Foran, ki je poročal za National Geographic Society. O otoku je napisal članek Tristan da Cunha, Isles of Contentment, objavljen je bil november 1938.

Dvanajstega januarja 1938 je Britanija otok priključila Sveti Heleni in tako ustanovila Britansko čezmorsko ozemlje,Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha.

Gough in Nedostopna Otokov so bila razglašena za Svetovno Dediščino , ki jih je UNESCO leta 1995.

Med drugo svetovno vojno je Velika Britanija uporablja otok kot skrivno pomorsko postojanko Kraljeve mornarice s kodnim imenom HMS Atlantic Isle, Na otoku je delovala vremenska postaja in radijska postaja preko katere so v južnem atlantskem oceanu spremljali premike nemških podmornic in ladijski promet.

Princ Philip, Vojvoda Edinburški in Kraljica Elizabeta II. sta otok obiskala leta 1957 kot del svetovne turneje, na krovu kraljeve jahte HMY Britannia.

Desetega oktobra 1961 je izbruhnil vulkan Queen Mary ' s Peak zaradi katerega so evakuirali 264 prebivalcev otoka. Prebivalci so se pred vulkanom začasno umaknili na sosednji otok Nightingale, kjer jih je pobrala nizozemska potniška ladja ter jih nato pripeljala v Cape Town, od tam pa so jih pripeljali v Veliko Britanijo. Otočani so ob prihodu doživeli velik novinarski sprejem, namestili so jih v bazo Kraljevega vojnega letalstva v bližini Calshota, Hampshire. Naslednje leto je Kraljeva družba na otok poslala ekspedicije, da oceni nastalo škodo in opravi geološke raziskave. Glavno naselje, Edenburg sedmih morij skoraj ni bil poškodovan zato se je večina otočanov leta 1963 vrnila na otok.

Enaindvajseto stoletje[uredi | uredi kodo]

Triindvajsetega maja 2001 je otok zadel ciklon z vetrovi do 120 mph (190 km/h). Številna poslopja so bila poškodovana ubitih je bilo večje število govedi zato je britanska vlada na otok poslala pomoč. Da bi prebivalcem olajšali komunikacijo na daljavo in pri poslovanju preko spleta je Velika Britanija leta 2005 otoku podelila poštno kodo (TDCU 1ZZ).

Tristan da Cunha leta 2012

Trinajstega februarja 2008 je požar uničil tovarno za predelavo rib in štirih generatorje, ki so zagotavljali elektriko na otoku. Štirinajstega marca 2008 so bili dostavljeni novi generatorji s čimer je otok ponovno dobil elektriko. Požar je imel katastrofalne posledice za gospodarstvo otoka saj je bila tovarna eden redkih virov dohodka za otočane. Medtem ko se je gradila nova tovarna se je pred otokom zasidrala ladja M/V Kelso, ki so jo uporabljali namesto tovarne za predelave rib. Nova tovarna je bila postavljena julija 2009.

Šestnajstega marca 2011 je na Otok Nightingale nasedla tovorna ladja MS Oliva razlitje, razlito gorivo je ogrozilo tam živeče pingvine. Ker otok nima sladke vode so pingvine na čiščenje pripeljali na glavni otok Tristina de Cunha.

Petega decembra 2048 bo na otoku možno videti popolni sončev mrk. Po izračunih bo otok v centru mrka ta pa naj bi trajal tri minute in pol.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Otok Gough, Tristan da Cunha
Tristan da Cunha, 6. februarja 2013, kot ga je bil videti iz Mednarodne vesoljske postaje.

Tristan da Cunha je vulkanskega izvora arhipelag sestavljajo naslednji otoki:

  • Tristan da Cunha, glavni in največji otok, površina: 98km2
  • Otok Inaccessible, površina: 14km2
  • Otočje Nightingale, površina: 3.4km2
    • Otok Nightingale, površina: 3.2km2
    • Srednji otok (Middle Island), površina: 0.1km2
    • Otok Stoltenhoff, površina: 0.1km2
  • Otok Gough (Diego Alvarez), površine: 91km2

Otok Inaccessible in otočje Nightingale se nahajajo 35 km (22 mi) severozahodno od glavnega otoka, Otok Gough se nahaja "Gough Island". South African National Antarctic Programme. Pridobljeno dne 25 October 2012.  jugovzhodno od glavnega otoka.

Površina otoka je hribovita. Ravna površina je le na severo-zahodni obali kjer stoji naselje Edinburgh Sedmih Morij. Najvišja točka je 2.062 m visok vulkan, ki se imenuje Vrh Kraljice Mary 2.062 m (6.765 ft). Vrh vulkana je pozimi zasnežen. Drugi otoki skupine so nenaseljena, razen posadke vremenske postaje na Otoku Gough. Od leta 1956 postajo upravlja Južna Afrika. Od leta 1963 postaja stoji v zalivu Transvaal na jugo-vzhodni obali.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Otočje ima mokro oceansko podnebje po Köppnovem sistemu z blagimi temperaturami, stalnim zmernim in močnim deževjem in zelo malo sonca zaradi konstantnih jugozahodnih vetrov. Po Trewarthovim sistemu im Tristan da Cunha vlažno subtropsko podnebje zaradi pomanjkanja hladnega vremena. Število deževnih dni je primerljivo z Aleutskimi otoki, ki se nahajajo veliko višje na zemljepisni širini severne poloble. Število sončnih dni je primerljivo z mestom Juneau na Aljaski. Pod nadmorsko višino 500 m (1.600 ft) ni zmrzali poleti temperature nikoli ne presežejo 25 °C (77 °F). Točka Sandy na vzhodni obali je zaradi tamkajšnjih vetrov najbolj topel in suh del otoka.

Podnebni podatki - Tristan da Cunha
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Rekordno visoka temperatura °C 23,7 24,4 24,4 22,4 20,3 18,7 17,8 17,3 17,1 18,4 22,4 21,8 nil
Povprečna visoka temperatura °C 20,4 21,2 20,5 18,9 16,9 15,3 14,4 14,2 14,3 15,4 17 18,9
Povprečna dnevna temperatura °C 17,9 18,8 17,9 15,4 14,6 13,1 12,2 11,9 12 13 14,6 16,5
Povprečna nizka temperatura °C 15,4 16,2 15,3 11,9 12,3 10,9 10 9,6 9,7 10,6 12,2 14,1
Rekordno nizka temperatura °C 10,9 11,8 10,3 9,5 7,4 6,3 4,8 4,6 5,1 6,4 8,3 9,7 nil
Padavine mm 93 113 121 129 155 160 160 175 169 151 128 127
Povp. deževnih dni 18 17 17 20 23 23 25 26 24 22 18 19
% vlažnosti 79 77 75 78 78 79 79 79 78 79 79 80
Povp. sončnih ur na mesec 139,5 144 145,7 129 108,5 99 105,4 105,4 120 133,3 138 130,2
% možne sončnosti 31 35 38 38 35 34 34 32 33 33 32 29
Vir #1: Worldwide Bioclimatic Classification System[1]
Vir #2: Climate and Temperature.[2][3]

Flora in favna[uredi | uredi kodo]

Subantarktični krzneni tjulnj na otoku Gough.

Flora in favna ima široko krožnopolarno porazdelitev v Južnem Atlantiku in južnem Tihem oceanu. Tako se mnoge vrste, ki se pojavljajo na otoku Tristan da Cunha pojavljajo tudi Novi Zelandiji. Tak primer je rastlina vrste Nertera depressa ki je bila prvič najdena na otoku Tristan da Cunha, [4] kasneje pa so jo našli tudi na Novi Zelandiji [5].

Otok je znan predvsem po neokrnjeni naravi. Otok je BirdLife International opredelil kot pomembno območje ptic, saj na otoku domujeta dve vrsti kopenskih ptic ter 13 vrst morskih ptic[6]]. Tristan in Goughovi otoki so edini znani kraji kjer se razmnožuje atlantskega viharnika (Pterodroma incerta, status IUCN EN). Inaccessible Island je edino znane gnezdišče Naočarskega viharnika (Procellaria conspicillata, IUCN Vulnerable). Znano je, da se Tristanski albatros (IUCN status CR) razmnožuje le na Goughu in na otoku Inaccessible: vsi gnezdijo na otoku Goughu, razen enega ali dveh parov, ki gnezdita na otoku Inaccessible.

Endemični Tristanski drozg se pojavlja na vseh severnih otokih, vsak otok ima svojo podvrsto, pri čemer so ptice na Tristanu nekoliko manjše in podolgovate od tistih na otokih Nightingalu in Unreachable. Endemični žerjav z otoka Inaccessible je najmanjša neleteča ptica na svetu in živi le na otoku Inaccessible. Leta 1956 so na lokaciji Sandy Pointu na otoku Tristan izpustili osem Goughovih tukalic, ki so nato kolonizirali otok.

Okoli otočja je mogoče opaziti različne vrste kitov in delfinov, njihovo število se počasi povečuje po nezakonitem lovu, ki ga je izvajala Sovjetska zveza.[7] Na arhipelagu Tristian prebiva tudi subantarktični krzneni tjulen Arctocephalus tropicalis, ta večinoma prebiva na otoku Gough. [8]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Edinburg sedmih morij, Tristan da Cunha

Skozi leta se je na otoku razvila edinstvena družbena in gospodarska organiziranost, ki temelji na načelih Williama Glassa, ki je na otok prišel leta 1817. Ta temelji na enakosti. Vse družine na otoku so kmetje, ki imajo lastno zemljo ali pa se ukvarjajo z ribolovom. Vsa zemlja je v skupni lasti. Vsa gospodinjstva imajo lastno zaplato zemlje na kateri gojijo krompir. Število glav živine je strogo nadzorovano, da bi ohranili pašnike ter preprečili kopičenje bogastva. Če skupnost ne glasuje za spremembo svoje zakonodaje nihče izven otoka ne sme kupovati zemljišč ali se preseliti na otok; teoretično bi moral biti prodan celoten otok[9]. Vsi ljudje, vključno z otroki in upokojenci, so vključeni v kmetijstvo, nekateri odrasli opravljajo plačana dela v vladnih ustanovah ali gospodarski dejavnosti na otoku. Mnogi moški so zaposleni v ribiški industriji, na morje odhajajo le v lepem vremenu. Nominalna ribolovna sezona traja 90 dni; vendar pa je v ribolovni sezoni 2013 - od 1. julija do 30. septembra - trajala le 10 dni, veliko primerno za komercialni ribolov.

Glavni zaslužek prebivalcev otoka izvira iz lova na rake ter lova Tristanskega skalnega jastoga (Jasus). Drugi prihodki izhajajo iz prodaje poštnih znamk in kovancev, ki jih zbirajo številni zbiralci po svetu. Omejeni prihodki iz turizma vključujejo nastanitev, vodnike in prodajo domačih izdelkov, spominkov obiskovalcem in prodajo po pošti. Prihodki iz tujine omogočajo vodenje vladnih storitev, zlasti zdravstva in izobraževanja.

Vulkanski izbruh leta 1961 je na otoku uničil tvarno za predelavo rib, ki pa je bil obnovljen v kratkem času. Ribiči in predelovalci delajo za južnoafriško podjetje Ovenstone, ki ima ekskluzivno pogodbo za prodajo rakov Združenim državam in Japonski. Čeprav je Tristan da Cunha čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva nima neposrednega dostop do trgov Evropske unije. Gospodarska kriza je prizadela tudi otok tako, da je morala uprava poseči po rezervah. Finančne težave otoka bi lahko povzročile težave pri posodabljanju komunikacijske opreme in izboljšanju izobraževanja na otoku. Požar 13. februarja 2008 je začasno povzročil velik gospodarski zastoj na otoku.

Čeprav je Tristan da Cunha del istega čezmorskega ozemlja kot Sv. Helena, ne uporablja lokalnega denarja funta Svete Helene. Namesto tega otok uporablja britanski funt. Banka Svete Helene je bila ustanovljena leta 2004 na otoku Sv. Helena in Ascension. Ta banka nima fizične prisotnosti na Tristan da Cunha, vendar so prebivalci Tristana upravičeni do njenih storitev[10]. Obstaja spominski kovanec otoka[11].

Otok se nahaja v Južnoatlantski anomaliji, površini Zemlje z nenormalno šibkim magnetnim poljem. Štirinajstega novembra 2008 je bila na otoku odprta geomagnetni observatorij kot del skupnega projekta med danskim meteorološkim inštitutom in danskim Nacionalnim vesoljskim inštitutom[12].

Transport[uredi | uredi kodo]

Zaradi odročne lokacije je transport do otoka otežen. Ker na otoku ni letališča ga je možno doseči le po morju. Ribiške ladje iz Južne Afrike otok obiščejo osem ali devetkrat letno. Ladja RMS Saint Helena povezuje otok z otokom Sv. Heleno in Južno Afriko enkrat letno med svojo januarsko vožnjo. V zadnjih letih je do tega prišlo le nekajkrat leta 2006 in 2011 ter nazadnje 2018.[13] Iz najbližjih dveh otokov Sv. Helena in Ascension ni nobene neposredne povezave na Tristan da Cunha. Pristanišče v Edinburgu sedmih morij se imenuje Calshot Harbour. Ime je do bilo po kraju iz Hampshira kjer so začasno bivali prebivalci otoka med izbruhom vulkana leta 1961.[14]

Komunikacija[uredi | uredi kodo]

Čeprav Tristan da Cunha deli kodo +290 s St. Heleno, imajo prebivalci dostop do telekomunikacijskega omrežja Urada za zunanje zadeve Commonwealtha, ki ga zagotavlja Global Crossing. To uporablja območje številčenja Londona 020 kar pomeni, da se številke dostopne prek telefonskega imenika Velike Britanije. Otok je imel dostop do interneta od leta 1998 vendar je zaradi visokih stroškov postal skoraj neuporaben za lokalno prebivalstvo, ki ga je v glavnem uporabljalo le za pošiljanje elektronske pošte. Povezava je bila zelo nestabilna zagotavljal jo je Inmarsat preko 64kbit/s satelitskega telefona. Od leta 2006 se na otoku uporablja manjši satelitski terminal s prenosom 3072 kbit/s za potrebe javne uporabe.

Na otoku ni mobilnega telefonskega omrežja.

Občasno otok obiščejo odprave radioamaterjev imenovane DXpeditions. Ena izmed teh je bila na toku med septembrom in oktobrom 2014 pod oznako ZD9ZS.

Vlada[uredi | uredi kodo]

Izvršni organ je Britanska Kraljica, ki jo na otoku zastopa guverner Svete Helene[15]. Ker je ta stalno nastanjen na otoku Sv. Helena ga na otoku zastopa upravitelj otoka. Upravitelj je ponavadi karierni uslužbenec zunanjega ministrstva, ki ga imenuje London. Od leta 1998 se upravitelji menjajo na vsake tri leta. Upravitelj deluje kot predstavnik britanske vlade svetuje mu svet otoka sestavljen iz osmih izvoljenih in treh imenovanih domačinov. Mandat sveta otoka traja tri leta. Novembra 2016 je Sean Burns začel svoj drugi mandat kot upravitelj otoka.

Eden izmed osmih izvoljenih svetnikov, ki dobi največ glasov je imenovan za poglavarja otoka. Ta nadomešča upravitelja otoka, ko tega ni na otoku. Leta 2016 je bil že trikrat zapored za triletni mandat izvoljen Ian Lavarello. Administrator in otoški koncil svoje delo opravlja v vladnem poslopju, ki je edina dvonadstropna zgradba na otoku. Zgradbo včasih imenujejo Whiehall ali H'admin building, v njej se nahaja pisarna upravitelja, oddelek za finance, otoška administracija in prostori za otoški koncil ker se izvajajo sestanki[16].

Na otoku ni nobene stranke in sindikatov. Varnostne zadeve ureja policijski inšpektor in trije pomožni policisti. Tristan da Cunha ima svojo lastno zakonodajo, vendar se zakon iz otoka Sv. Helene na splošno uporablja v obsegu, ki ni v neskladju z lokalno zakonodajo, je primeren lokalnim okoliščinam in je temu primerno spremenjen kot okoliščine temu zahtevajo.

Demografija[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto, Edinburg sedmih morij

Na otoku je septembra 2018 živelo 251 ljudi[17]. Edino naselje je Edinburg sedmih morij (Edinburg of the Seven Seas. Edina religija je krščanstvo z anglikanskim in rimokatoliškim gibanjem. Trenutni prebivalci otoka so potomci petnajstih prednikov; osmih moških in sedmih žensk, ki so na otok prišli med letoma 1816 in 1908. Moški so bili Evropejci ženske so bile mešane rase in afriške. Zdaj je celotno prebivalstvo mešano in so vsi med seboj v sorodu. V začetku prejšnjega stoletja je na otok prišel moški evropsko ruskih korenin[18]. Ko so se družine leta 1963 vrnile na otok, po izbruhu vulkana leta 1961, so štiri otočanke na otok pripeljale moške iz Anglije[19].

Genetske raziskave ženskih potomcev so pripeljale do prvih žensk na otoku, ki so bile mešane rase (afriške, azijske in evropske) in so prihajale iz otoka Sv. Helena. Po zgodovinskih zapisih naj bi bilo na otoku par dveh sester, preiskava MtDNK je pokazala, da je bil na otoku le en par sester[20].

Prvi moški so prišli iz Škotske, Anglije, Nizozemske, ZDA in Italije in spadajo v tri Y haploskupine [21] ter so imeli devet priimkov: Collinos, Glass, Green, Hagan, Lavarello, Repetto, Rogers, Squibb in Swain. Odkrili so tudi novo haploskupino iz vzhodne Evrope in Rusije, ki se je pojavila v populaciji po letu 1900. Takrat so otok obiskale ruske ladje. Obstajajo "dokazi za prispevek skritega prednika, ki je na otoku pustil svoje gene, ne pa tudi svojega imena [22]. Med moškimi potomci so našli še štiri primere neujemanja, vendar so raziskovalci mnenja, da so bili njihovi očetje verjetno med otoško populacijo.

Na otoku je 80 družin. Zaradi izoliranosti se je na otoku razvil nenavaden angleški dialekt kot ga je opisal pisatelj Simon Winchester, mešanico podeželske angleščine in angleščine iz 19. stoletja, italijanščine in afrikanarskega slenga[23].

Šolanje[uredi | uredi kodo]

Izobraževanje je osnovno. Otroci zapustijo šolo pri šestnajstih letih, čeprav lahko pri sedemnajstih letih opravljajo maturo se za to možnost odloči le malokdo [24][25]. Na otoku je le ena šola imenovana St. Mary's School, ki izobražuje otroke med osmim in šestnajstim letom. Odprta je bila leta 1975 in ima pet razredov, kuhinjo, oder, računalniško učilnico, šolski laboratorij in delavnico [26].

Leta 2010 je pod vodstvom učitelja za glasbo Nonya Triggsa zaživel glasbeni projekt med St. Mary's School in amaterskimi glasbeniki v Britaniji. V projektu so učenci pisali pesmi učitelj Tony Triggs pa je poskrbel za glasbeno spremljavo [27]. Pesmi so bile tistega leta objavljene na spletu pod imenom Rockhopper Penguins and Other Songs (2010). Februarja 2013 je otoška pošta Tristan Post Office izdala set štirih znamk posvečenih glasbenemu projektu. Na znamkah so bile upodobljena otoška glasbila in pesmi iz projekta. V letu 2014 se je projekt razširil in se danes nadaljuje kot mednarodni glasbeni projekt.

Zdravstvo[uredi | uredi kodo]

Zaradi majhnega števila ljudi in poročanja v sorodstvu so se med ljudmi pojavile določene zdravstvena težave med katerimi je tudi glavkom. Poleg tega je med prebivalci v zelo visokem odstotku (42%) prisotna astma. Raziskovalec Noe Zamel iz Univerze Toronto je prišel do zaključka, da je bolezen genetsko povezana[28]. Trije od prvotnih naseljencev so bili astmatiki[29].

Leta 2012 je bil Gerard Bulger edini zdravnik na otoku, ki je skrbel za zdravstvene storitev 270 otočanov. Manjša bolnišnica, Camogli Hospital, je opremljena z ultrazvokom, rentgenom in gastroskopom. Na otoku ni nobene medicinske sestre samo negovalka. Medicinske zaloge prihajajo iz Južne Afrike, zaradi velike oddaljenosti je težko vzdrževati rok uporabe zdravil in sanitetnega materiala. Ena izmed zadolžitev zdravnika je bila tudi preverjanje oskrbe z vodo[30].

Zdravstveno oskrbo financira vlada, opravlja jo zdravnik iz Južne Afrike in pet medicinskih sester. Zaradi le osnovnih storitev, ki jih nudi bolnica ni mogoče opravljati zahtevnih operacij in zapletenih porodov. V nujnih primerih so prebivalci primorani poklicati ribiške ladje, ki pogosto ribarijo okoli otoka, da jih odpeljejo na zdravljena v Cape Town. Leta 2007 so donatorji v sodelovanju z otoško vlado vzpostavili telekomunikacijsko zdravstveno pomoč, ki mogoča pošiljanje slike EKG, in rentgenski slik za potrebe posvetovanja z zdravniki v drugih državah. Delovanje sistema je omejeno zaradi slabih satelitskih povezav ter žičnih povezav med bolnico in upravno stavbo kjer se nahaja telekomunikacijski center.

Kultura[uredi | uredi kodo]

Mediji[uredi | uredi kodo]

Lokalna televizija je na otoku začela delovati leta 1984, program je bil posnet in se je predvajal ob torkih, četrtkih in sobotah[31]. Televizija z oddajanjem v živo je na otok prišla šele leta 2001, zagotavlja ga BFBS (British Forces Broadcasting Service- radijski in televizijski program za britanske oborožene sile). Prebivalci otoka vidijo programe BBC1, BBC2, ITV in BFBS Extra preko lokalnega analognega relejnega oddajnika. Na otoku je mogoče poslušati radijski program BFBS Radio 2.

Otoška vlada in združenja Tristan da Cunha vzdržuje spletno stran www.tristandc.com. Spletna stran se vzdržuje iz Velike Britanije na njej pa se objavljajo tedenske novice iz otoka.

Počitnice[uredi | uredi kodo]

Poletna sezona se na otoku začne z dnevom striženja ovc, ki se začne v soboto sredi decembra. Skoraj celotno prebivalstvo otoka se zbere na skrajnem koncu otoka Patches Plain kjer se nahajajo ograde za ovce. Pri striženju ovac se uporabljajo ročne škarje. Volna se nato ročno predela in uporabi za izdelavo oblačil, ki se prodajajo pod znamko 37 Degrees South Knitwear Range.

Dela prosti dnevi za vladne uslužbence in tovarno se začnejo pred božičem in trajajo tri tedne. Ostale delavne skupnosti na otoku imajo lastne dneva proste dneve. Ob določenih dnevih ostaja zaprta tudi trgovina zato si morajo otočani pred zaprtjem napraviti zaloge. Tak primer se je zgodil leta 2013, ko je bila trgovina zaprta kar ene mesec [32].

Ker otok ni imel nobenega svojega praznika se je otoški svet januarja 2014 odločil, da uvede praznik Longboat Day (dan čolna) z tradicionalno dirko čolnov. Otoški svet ni navedel kateri dan se bo praznik praznoval[33].

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

  • Edwin Heron Dogson (1946-1918), duhovnik Anglikanske cerkve, najmlajši brat Charlesa Dogsona (Lewis Carrol), avtor knjige Alica v čudežni deželi. Na otoku je deloval kot misionar med leti 1880 in 1884.
  • Conrad Connie Glass MBE (born 1961), otoški policist in nekdanji otoški vodja [34]. Živi na otoki in je prvi otočan, ki je napisal knjigo o otoku, Rockhopper Copper (2005).

Omembe[uredi | uredi kodo]

Viri in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "South Africa: Tristan Da Cunha". March 2012. 
  2. "Tristan Da Cunha Climate Guide to the Average Weather & Temperatures with Graphs Elucidating Sunshine and Rainfall Data & Information about Wind Speeds & Humidity". March 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17 November 2011. 
  3. http://www.tristandc.com/wildclimate.php
  4. Brown, R. N. Rudmose (1905). "The Botany of Gough Island". The Journal of the Linnean Society of London (Academic Press for the Linnean Society of London) 37 (259): 238–250, page 242. doi:10.1111/j.1095-8339.1905.tb00834.x. 
  5. Hogan, C. Michael (2009). Stromberg, N., ur. "Crown Fern: Blechnum discolor". Globaltwitcher.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 February 2012. 
  6. "Tristan da Cunha". Important Bird Areas. BirdLife International. 2012. Pridobljeno dne 4 November 2012. 
  7. "Cetacea: Whales and Dolphins around the Tristan da Cunha Islands". The Tristan da Cunha Website. Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13 April 2016. 
  8. Tyler, P. and A. Rothwell. "The Natural History of Tristan da Cunha" (PDF). UK Overseas Territories Conservation Forum. UK Overseas Territories Conservation Forum. Pridobljeno dne 30 June 2016. 
  9. Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association (June 2005). "Economy of Tristan da Cunha". Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association. 
  10. "The Bank of Saint Helena". Sainthelenabank.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15 July 2011. Pridobljeno dne 18 April 2010. 
  11. Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association. "Coins". Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association. 
  12. Matzka, Jürgen (20 November 2008). "Danish researchers build magnetic observatory in the middle of the Atlantic Ocean". Technical University of Denmark. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 May 2014. 
  13. "Last Voyage to Tristan by the RMS St. Helena". 
  14. "Tristan da Cunha's Calshot Harbour". Pridobljeno dne 14 August 2015. 
  15. "Saint Helena Dependencies". Statoids.com. Pridobljeno dne 18 April 2010. 
  16. "Thank you one and all: the people who helped make the Jubilee happen". Daily Telegraph. 10 June 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 November 2018. Pridobljeno dne 4 April 2018. 
  17. "Archived copy". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22 August 2018. Pridobljeno dne 24 September 2018. 
  18. Munch, Peter (1970). Crisis in Utopia. New York: Longmans. str. 55. ISBN 0582105110. 
  19. Richard Cavendish, "The evacuation of Tristan da Cunha" Arhivirano 7 June 2016 na Wayback Machine., History Today Volume 61 Issue 10, October 2011; accessed 25 May 2016
  20. Soodyall, H.; Jenkins, T.; Mukherjee, A.; Du Toit, E.; Roberts, D. F.; Stoneking,, M. (1997). "The founding mitochondrial DNA lineages of Tristan da Cunha Islanders". Am. J. Phys. Anthropol. 104: 157–166. doi:10.1002/(SICI)1096-8644(199710)104:2<157::AID-AJPA2>3.0.CO;2-W. Pridobljeno dne 25 May 2016. 
  21. "Genealogy and genes: tracing the founding fathers of Tristan da Cunha" Arhivirano 15 December 2008 na Wayback Machine., European Journal of Human Genetics
  22. Himla Soodyall1,2, Almut Nebel1,2, Bharti Morar1 and Trefor Jenkins1, "Genealogy and genes: tracing the founding fathers of Tristan da Cunha" Arhivirano 15 December 2008 na Wayback Machine., European Journal of Human Genetics (2003) 11, 705–709. DOI: 10.1038/sj.ejhg.5201022, accessed 25 May 2016
  23. Winchester, Simon (2003) [originally published 1985]. Outposts: Journeys to the Surviving Relics of the British Empire. str. 87. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 December 2016. Pridobljeno dne 25 December 2016. 
  24. Crossan, Rob (11 November 2002). "Return to the Last Outpost". Telegraph Magazine. 
  25. "CNN Traveler: A long way from anywhere". Cnntraveller.com. 1 January 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 May 2008. Pridobljeno dne 18 April 2010. 
  26. "Tristan School". Tristan da Cunha Government and the Tristan da Cunha Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25 March 2009. Pridobljeno dne 21 June 2009. 
  27. Tony Triggs (writing as “Aquila”) (July–August 2012), "The Rockhopper songbook", Aquila, str. 4–5 
  28. "Worldwide search for asthma clue". BBC News. 9 December 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 November 2011. Pridobljeno dne 15 March 2012. 
  29. "Asthma amongst Tristan da Cunha islanders". Clinical & Experimental Allergy 4: 161–170. doi:10.1111/j.1365-2222.1974.tb01373.x. Pridobljeno dne 14 August 2015. 
  30. Bulger, Gerald (11 January 2012). "The most isolated UK GP in the world". GP Online. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24 December 2016. Pridobljeno dne 23 December 2016. 
  31. Winchester, Simon (2003) [originally published 1985]. Outposts: Journeys to the Surviving Relics of the British Empire. str. 85. 
  32. "2013/14 Tristan da Cunha Summer Holiday Christmas and New Years News". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29 December 2013. Pridobljeno dne 29 January 2014. 
  33. "2014 New Year Message from Administrator Alex Mitham". Pridobljeno dne 29 January 2014. 
  34. Profile of Conrad Glass Chief Islander 2007 – 2010 retrieved 11 October 2017
  35. Zinnie Harris, Dlje od najdlje (Mestno gledališče ljubljansko)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]