Savica
Savica | |
---|---|
Lokacija | |
Države | Slovenija |
Fizične lastnosti | |
Izvir | dva izvorna kraka: Velika Savica s slapom Savica in Mala Savica, Julijske Alpe 46°17′42.05″N 13°47′48.71″E / 46.2950139°N 13.7968639°E |
Izliv | Bohinjsko jezero v Ukancu, Bohinj |
Značilnosti porečja | |
Pritoki | |
⁃ desni | Velika Savica |
Savíca je kraški izvir, slap in potok, ki se izliva v Bohinjsko jezero. Potok Savica ima sicer dva izvorna kraka: Veliko Savico, na kateri je slap Savica, in Malo Savico, ki je hudourniškega značaja in v deževnem obdobju teče jugozahodno od Velike Savice. V bližini Koče pri Savici se združita in tečeta dalje pod skupnim imenom Savica. Pred izlivom v Bohinjsko jezero se potoku pridruži še hudourniški potok Ukanška Suha.[1]
Slap Savica
[uredi | uredi kodo]Slap Savica prav gotovo sodi med tiste bolj znane slapove, ki imajo pridih romantike in poseben zgodovinski pomen. Je eden najbolj obiskanih slovenskih slapov in ima tudi velik turistični pomen v bohinjskem koncu. Že France Prešeren ga je opeval tudi v bolj šaljivih pesmih... in prav ob vznožju slapa se je najbrž porodila ideja za znamenito pesnitev Krst pri Savici. Poleti, ob jutranji zarji, ko se prvi sončni žarki dotaknejo padajočega pramena vode, se ob slapu naredi prečudovita mavrica. Vidni del Savice dobiva vodo iz širšega kraškega območja 500 m višje ležečega Črnega jezera. Savica je med slapovi v svetu svojevrstna posebnost, saj se vodni tok že v skritem podzemlju razdeli na dva pramena. Nižje ležeči desni, 25 m visok pramen teče po podzemni razpoki iz višje ležečega jezera v raziskanem podzemeljskem rovu. Levi, 78 m visok pramen prav tako teče na višini istega podzemeljskega rova, vendar iz sosednjega jezera, v katerega se preliva voda iz tistega jezerca, iz katerega pronica voda navzdol v spodnji desni pramen.
Zanimivost
[uredi | uredi kodo]Po močnem deževju se včasih zgodi, da kraško območje v širši okolici Črnega jezera ne more več požirati vse vode. Takrat postane slap Savica za kratek čas visok skoraj 600 m. V istem času dobi na levi strani več kot 600 m visoko slapišče.
Dostop
[uredi | uredi kodo]Od hotela Zlatorog blizu Bohinjskega jezera vodi lepo označena pešpot proti slapu. Eno uro sproščenega sprehoda in že smo ob vznožju slapa. Bolj običajna pot je od urejenega parkirišča pri Domu Savica. Od tam nas smerokaz vodi naprej po cesti proti brunarici s spominki in vstopnino. Od tu krenemo po kamnitem mostiču čez Malo Savico in navzgor po urejeni in lepo vzdrževani stezi. Posebnost te poti so številne stopnice ki jih je 553. Le petnajst minut vzpona je do lesenega paviljona, od koder je lep pogled na slap.
Podatki
[uredi | uredi kodo]- Skupna višina: 78 metrov
- Navišja posamezna stopnja: 78 metrov
- Stopenj: 1 + 1
- Tip slapa: dvopramenski slap
- Vodotok: Savica
- Povprečna širina: /
- Vodni pretok: /
- Največji zabeleženi pretok: ni podatka
- Najmočnejši pretok: pomladi, jeseni
- Ime slapa: Savica
- Lega: Bohinj (GPS WGS 84): 46°22'44" severno, 13°45'52" vzhodno
- Nadmorska višina: dno ~ 894 m
- 'Vodnatost: stalna / redko presahne
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑
Martina Zupan (1996). »Savica«. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga. str. 325–327. ISBN 86-11-14792-8.
{{navedi splet}}
: Manjkajoč ali prazen|url=
(pomoč) (COBISS) ISBN 86-11-14288-8 OCLC 36885531
Viri
[uredi | uredi kodo]- Skoberne, Peter Sto naravnih znamenitosti Slovenije, Ljubljana, Prešernova družba, 1988, (COBISS)
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Predstavnosti o temi Savica v Wikimedijini zbirki
- Vir in prostorski prikaz Savice