Goriška statistična regija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
→‎Goriška statistična regija v besedi: V članku so bili posodobljeni podatki (Renata).
Vrstica 6: Vrstica 6:
==Goriška statistična regija v besedi==
==Goriška statistična regija v besedi==


Goriška regija leži na zahodu države, ob [[Italija|italijanski meji]]. [[Julijske Alpe]], reka [[Soča]] in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije. Čeprav je ta regija ustvarila leta 2008 manj kot 6 % slovenskega BDP, je bila po ustvarjenem BDP na prebivalca na tretjem mestu v državi (podatki [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]]). V letu 2009 je bilo brez zaposlitve 7,1 % tukajšnjih aktivnih prebivalcev, delež delovno aktivnih med starejšimi prebivalci (55–64 let) pa je bil tukaj nadpovprečno visok. Četudi so bile plače zaposlenih v podjetjih na tretjem mestu v državi, so bile nižje od slovenskega povprečja. Leta 2009 je bilo med tukajšnjimi zaposlenimi zabeleženih največ bolniških odsotnosti na 100 zaposlenih, in sicer 117, a so bile odsotnosti zaposlenih v povprečju kratkotrajne. Ta regija je izstopala tudi po številu upravičencev do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in – poleg [[koroška regija|koroške]] in [[gorenjska regija|gorenjske regije]] – tudi po številu očetov, ki so izrabili pravico do očetovskega dopusta in nadomestila. Ker prebivalci goriške regije dočakajo v povprečju najvišjo starost med [[Slovenija|Slovenci]], je tudi delež prebivalcev v starosti 65 let in več tukaj največji v državi (leta 2009 je znašal že 18,1 %); v letu 2009 jih je bilo v tej starostni skupini kar za 34 % več kot v starostni skupini 0–14 let. To se je odražalo v enem najvišjih indeksov staranja v Sloveniji in hkrati v največjem številu starostno odvisnih prebivalcev glede na druge regije (46 na 100 delovno sposobnih oseb). <ref>[http://www.stat.si/publikacije/pub_regije.asp Slovenske regije v številkah], SURS, 2011</ref>
Goriška regija leži na zahodu države, ob [[Italija|italijanski meji]]. [[Julijske Alpe]], reka [[Soča]] in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije. Čeprav je v letu 2011 prispevala k slovenskemu BDP le nekaj več kot 5 %, je bila po ustvarjenem BDP na prebivalca na tretjem mestu v državi (podatki [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]]). Tudi razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v goriški regiji v letu 2011 med višjimi, saj je tako kot v [[osrednjeslovenska regija|osrednjeslovenski]] presegal 11.000 EUR. Po oceni stanovanjskega sklada je bilo ob koncu leta 2012 v goriški regiji največ tri- ali večsobnih stanovanj (približno 70 %); enosobnih stanovanj je bilo tukaj manj kot 10 %. Tudi po površini so bila stanovanja prostornejša; obsegala so povprečno 37 m2 na prebivalca. [[Seznam splošnih knjižnic v Sloveniji|Splošne knjižnice]] v tej regiji skrbijo za najobsežnejšo zbirko knjižničnega gradiva; v letu 2012 je ta obsegala več kot 7.000 enot knjižničnega gradiva na 1.000 prebivalcev v regiji. Po povprečnem številu obiskov splošnih knjižnic na člana se je ta regija s povprečno 24 obiski na člana uvrstila na drugo mesto. Delež mladih članov splošnih knjižnic (starih manj kot 15 let) pa je tukaj med nižjimi v državi. Ta regija se uvršča na prvo mesto še po številu avtomobilov na 1.000 prebivalcev; tukaj so imeli na primer na 1.000 prebivalcev povprečno 100 avtomobilov več kot v [[Zasavska regija|zasavski regiji]]; starost teh avtomobilov je bila precej visoka, približno enaka kot v [[spodnjeposavska regija|spodnjeposavski]] in med najvišjimi v državi; v letu 2012 so bili stari povprečno skoraj 10 let. <ref>[http://www.stat.si/publikacije/pub_regije.asp Slovenske regije v številkah], SURS, 2014</ref>

==Goriška statistična regija v številkah==
==Goriška statistična regija v številkah==
{| class="wikitable"
{| class="wikitable"

Redakcija: 10:13, 20. avgust 2014

Statistične regije Slovenije
Notranje selitve - priselitve v goriško statistično regijo in odselitve iz te regije, 2012

Goriška regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.

Goriška statistična regija v besedi

Goriška regija leži na zahodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije. Čeprav je v letu 2011 prispevala k slovenskemu BDP le nekaj več kot 5 %, je bila po ustvarjenem BDP na prebivalca na tretjem mestu v državi (podatki Statističnega urada RS). Tudi razpoložljivi dohodek na prebivalca je bil v goriški regiji v letu 2011 med višjimi, saj je tako kot v osrednjeslovenski presegal 11.000 EUR. Po oceni stanovanjskega sklada je bilo ob koncu leta 2012 v goriški regiji največ tri- ali večsobnih stanovanj (približno 70 %); enosobnih stanovanj je bilo tukaj manj kot 10 %. Tudi po površini so bila stanovanja prostornejša; obsegala so povprečno 37 m2 na prebivalca. Splošne knjižnice v tej regiji skrbijo za najobsežnejšo zbirko knjižničnega gradiva; v letu 2012 je ta obsegala več kot 7.000 enot knjižničnega gradiva na 1.000 prebivalcev v regiji. Po povprečnem številu obiskov splošnih knjižnic na člana se je ta regija s povprečno 24 obiski na člana uvrstila na drugo mesto. Delež mladih članov splošnih knjižnic (starih manj kot 15 let) pa je tukaj med nižjimi v državi. Ta regija se uvršča na prvo mesto še po številu avtomobilov na 1.000 prebivalcev; tukaj so imeli na primer na 1.000 prebivalcev povprečno 100 avtomobilov več kot v zasavski regiji; starost teh avtomobilov je bila precej visoka, približno enaka kot v spodnjeposavski in med najvišjimi v državi; v letu 2012 so bili stari povprečno skoraj 10 let. [1]

Goriška statistična regija v številkah

Statistični podatki Statistični kazalniki
Površina, km2, 1. 7. 2009
2.325
 Gostota prebivalstva, preb/km2, 1. 7. 2009
51,2
Število prebivalcev, 1. 7. 2009
119.056
 Povprečna starost prebivalcev, leta, 1. 7. 2009
42,6
Naravni prirast, 2009
49
 Naravni prirast, št./1.000 preb., 2009
0,4
Število učencev, 2009/2010
9.106
 Prebivalci, stari 0-14 let, %, 1. 7. 2009
13,5
Število dijakov, 2009/2010
5.089
 Prebivalci, stari 65 let ali več, %, 1. 7. 2009
18,1
Število študentov, 2009/2010
7.056
 Skupni prirast, št./1.000 preb., 2009
0,2
Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009
48.230
 Prebivalci, stari 25-64 let, brez izobrazbe ali z nepopolno osnovno šolo ali osnovno šolo, %, 2009
16,8
Število zaposlenih oseb, 2009
42.496
 Prebivalci, stari 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, %, 2009
25,1
Število registriranih brezposelnih oseb, 2009
3.821
 Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2009
7,1
Povprečna mesečna bruto plača, regija prebivališča, 2009
1.451
 Stopnja delovne aktivnosti, %, 2009
61,9
Število podjetij, 2009
10.370
 Povprečna površina stanovanja, m2, 31. 12. 2009
82,6
Bruto domači proizvod (BDP) v regiji, mio. EUR, 2008
2.098
 BDP na prebivalca, EUR, 2008
17.696
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007
31.703
 Prejemniki denarnih socialnih pomoči, št./1.000 preb., 2009
24,4
Število cestnoprometnih nesreč, 2009
1.137
 Osebni avtomobili, št./1.000 preb., 31. 12. 2009
581
Število prenočitev turistov, 2009
554.117
 Količina zbranih komunalnih odpadkov, kg/preb., 2009
474
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, [1], Podatkovna baza SI STAT Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske regije v številkah 2011

Občine v statistični regiji

Glej tudi

Zunanje povezave

Viri

  1. ↑ Slovenske regije v številkah, SURS, 2014
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Goriška_statistična_regija&oldid=4246005«