Jugovzhodna Slovenija: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 15 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q856299 |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Slov-reg.PNG|thumb|right|300px|Statistične regije Slovenije]] |
[[Slika:Slov-reg.PNG|thumb|right|300px|Statistične regije Slovenije]] |
||
[[Slika: |
[[Slika:Jugovzhodna_Slovenija_notranje_selitve_2012.jpg|thumb|right|300px|Notranje selitve - priselitve v statistično regijo jugovzhodna Slovenija in odselitve iz te regije, 2012]] |
||
'''Regija jugovzhodna Slovenija''' je ena od dvanajstih [[Statistične regije Slovenije|statističnih regij Slovenije]]. |
'''Regija jugovzhodna Slovenija''' je ena od dvanajstih [[Statistične regije Slovenije|statističnih regij Slovenije]]. |
Redakcija: 13:05, 7. avgust 2014
Regija jugovzhodna Slovenija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Statistična regija jugovzhodna Slovenija v besedi
Ta regija na jugovzhodu Slovenije, po površini največja slovenska regija, povezuje v enoto štiri pokrajine: deželo suhe robe, deželo kočevskega medveda, deželo cvička in deželo zelenega Jurija. Njen razvoj omogoča v največji meri industrija (avtomobilska, farmacevtska in druga lahka industrija); po podatkih Statističnega urada RS je ta leta 2008 ustvarila skoraj polovico bruto dodane vrednosti v tej regiji. Po vrednosti vlaganj na prebivalca so tukajšnja podjetja, družbe in organizacije z 20 in več zaposlenimi na tretjem mestu v Sloveniji, čeprav njihove bruto investicije v nova osnovna sredstva na prebivalca ne presegajo državnega povprečja. Pomembno vlogo ima tudi raziskovalno-razvojna dejavnost; v letu 2008 so izdatki zanjo znašali kar 3,2 % BDP te regije. Finančna sredstva za to dejavnost so skoraj v celoti prispevale gospodarske družbe. Stopnja brezposelnosti v tej regiji je bila nižja od slovenskega povprečja; manj ugodna pa je bila tu izobrazbena struktura brezposelnih (več kot dve petini teh oseb sta namreč imeli najnižjo stopnjo izobrazbe). Znatno ugodnejši so prebivalstveni kazalniki. V letu 2009 je bila regija po prirastu prebivalcev na četrtem mestu v državi, k rasti števila prebivalcev pa je prispevalo predvsem priseljevanje. Delež mladih (0–14 let) je bil tu glede na preostale regije še vedno med največjimi, vendar je bil že manjši od deleža oseb v starosti 65 let ali več (15,6 %). Kljub temu je povprečna starost prebivalcev jugovzhodne Slovenije najnižja v državi (leta 2009 je bila za več kot 2 leti nižja od povprečne starosti prebivalcev v obalno-kraški regiji).[1]
Statistična regija jugovzhodna Slovenija v številkah
Statistični podatki | Statistični kazalniki | |||
---|---|---|---|---|
Površina, km2, 1. 7. 2009 | 2.675 |
Gostota prebivalstva, preb/km2, 1. 7. 2009 | 53,1
| |
Število prebivalcev, 1. 7. 2009 | 141.935 |
Povprečna starost prebivalcev, leta, 1. 7. 2009 | 40,4
| |
Naravni prirast, 2009 | 149 |
Naravni prirast, št./1.000 preb., 2009 | 1,0
| |
Število učencev, 2009/2010 | 12.003 |
Prebivalci, stari 0-14 let, %, 1. 7. 2009 | 14,9
| |
Število dijakov, 2009/2010 | 6.608 |
Prebivalci, stari 65 let ali več, %, 1. 7. 2009 | 15,6
| |
Število študentov, 2009/2010 | 8.407 |
Skupni prirast, št./1.000 preb., 2009 | 6,4
| |
Število delovno aktivnih prebivalcev, 2009 | 54.744 |
Prebivalci, stari 25-64 let, brez izobrazbe ali z nepopolno osnovno šolo ali osnovno šolo, %, 2009 | 20,4
| |
Število zaposlenih oseb, 2009 | 48.500 |
Prebivalci, stari 25-64 let, z višjo ali visoko izobrazbo, %, 2009 | 21,4
| |
Število registriranih brezposelnih oseb, 2009 | 5.952 |
Stopnja registrirane brezposelnosti, %, 2009 | 8,9
| |
Povprečna mesečna bruto plača, regija prebivališča, 2009 | 1.397 |
Stopnja delovne aktivnosti, %, 2009 | 62,2
| |
Število podjetij, 2009 | 8.699 |
Povprečna površina stanovanja, m2, 31. 12. 2009 | 76,7
| |
Bruto domači proizvod (BDP) v regiji, mio. EUR, 2008 | 2.406 |
BDP na prebivalca, EUR, 2008 | 17.145
| |
Kmetijska zemljišča v uporabi, ha, 2007 | 49.437 |
Prejemniki denarnih socialnih pomoči, št./1.000 preb., 2009 | 36,6
| |
Število cestnoprometnih nesreč, 2009 | 1.165 |
Osebni avtomobili, št./1.000 preb., 31. 12. 2009 | 506
| |
Število prenočitev turistov, 2009 | 381.427 |
Količina zbranih komunalnih odpadkov, kg/preb., 2009 | 336
| |
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, [1], Podatkovna baza SI STAT | Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Slovenske regije v številkah 2011 |
Občine v statistični regiji
- Občina Črnomelj
- Občina Dolenjske Toplice
- Občina Kočevje
- Občina Kostel
- Občina Loški Potok
- Občina Metlika
- Občina Mirna
- Občina Mirna Peč
- Občina Mokronog - Trebelno
- Mestna občina Novo mesto
- Občina Osilnica
- Občina Ribnica
- Občina Semič
- Občina Sodražica
- Občina Straža
- Občina Šentjernej
- Občina Šentrupert
- Občina Škocjan
- Občina Šmarješke Toplice
- Občina Trebnje
- Občina Žužemberk
Zunanje povezave
- Interaktivni statistični atlas Slovenije, SURS
- Statistični urad Republike Slovenije
- Slovenske občine v številkah, interaktivna elektronska publikacija, SURS
- Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko
- Slovenske regije v številkah, publikacija, SURS
- Tematske karte, Tematske karte s statističnimi podatki, SURS
- SI-STAT, Podatkovna baza Statističnega urada RS
Viri
- ↑ Slovenske regije v številkah, SURS, 2011