Neapelj

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Naples)
Jump to navigation Jump to search
Neapelj
Napoli
Občina (comune)
Comune di Napoli
ViewofNaplesBay.jpg

Zastava

Grb
Vzdevek: Parthenope
Neapelj is located in Italija
Neapelj
Neapelj
Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 40°50′N 14°15′E / 40.833°N 14.250°E / 40.833; 14.250
Država Zastava Italije Italija
Dežela Kampanija
Pokrajina Napoli (NA)
Ustanovitev 600 pr. n. št.[2]
Upravljanje
 • Župan Luigi de Magistris (Italia dei Valori)
Površina
 • Skupno 117,27 km2
Nadmorska višina 17 m
Prebivalstvo (2012 estimate)[3]
 • Skupno 959.574 (city)
~4 milijoni (metrop območje)[1]
Demonim Neapolitan (English)
Nnapulitano (Neapolitan)
Napoletano (Italian)
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 80100, 80121-80147
Klicna koda 081
Zavetnik Sveti Januarij
Dan 19. september
Spletna stran Uradna spletna stran

Neapelj (italijansko Napoli, napolitansko: Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj. Mesto ob severni strani istoimenskega zaliva šteje okoli 1 milijon prebivalcev, skupaj s prebivalci predmestij pa okoli 3,7 milijone. Leži ob aktivnem ognjeniku Vezuv. V mestu stoji znamenita operna hiša Teatro San Carlo. Neapelj velja za rojstno mesto pice.


Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Grki in Rimljani[uredi | uredi kodo]

Mesto je naseljeno že od neolitika. Že v 2. tisočletju pr. n. št. so Grki na območju Neaplja postavili prve naselbine. V 9. st. pr. n. št. so Grki z Rodosa na današnjem polotoku, kjer se nahaja trdnjava Castel dell'Ovo, zgradili majhno trgovsko pristanišče Parthenope. V 6. st. pr. n. št. so na ravnini ob otoku ustanovili novo mesto Neapolis, ki je postalo eno izmed glavnih mest Magne Grecie. Mesto je postalo zavetnik Rimske republike proti Kartagini. Med samnitskimi vojnami so Neapolis zavzeli Samniti, vendar so ga Rimljani hitro prevzeli in ga spremenili v kolonijo. V času rimske dobe so prebivalci Neaplja obdržali grški jezik in navade, mesto pa so krasile rimske vile, akvadukti in terme. Tam se je izobraževal tudi rimski pesnik Vergilij. V tem obdobju se je v mestu prvič pojavilo krščanstvo, pravijo, da sta tu oznanjevala tudi Peter in Pavel.

Neapeljsko kraljestvo[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto kraljestva je bilo Neapelj. Do trinajstega stoletja je bilo sestavni del Kraljevine Sicilije. Leta 1302 so Kraljevino Sicilijo uradno razdelili na dva dela: Neapeljsko kraljestvo, ki je pripadalo Anžujcem, in Sicilija, ki je pripadala Aragoncem. V 15. st. je Neapelj prišel pod francosko oblast. Karel VIII. Francoski, dedič neapeljskih Anžujcev, je vdrl na italijanska tla in tako začel italijanske vojne, ki so nadaljnjih 65 let pustošile Italijo. Leta 1503 je Neapeljsko kraljestvo prišlo pod Špance. Po končani španski nasledstveni vojni (1701-1704) je Neapeljsko kraljestvo pripadalo avstrijski veji Habsburžanov.

Od združitve Italije do danes[uredi | uredi kodo]

Leta 1861 je Neapelj postal del Kraljevine Italije. Zaradi slabega gospodarstva se je iz Neaplja izselilo več kot 4 milijone prebivalcev. V štiridesetih letih po združitvi Italije je prebivalstvo narastlo le za 26%, vendar je bilo Neapelj še vedno največje italijansko mesto. Leta 1884 je zaradi slabe kanalizacije izbruhnila epidemija kolere. Med drugo svetovno vojno je bilo to največkrat napadeno italijansko mesto in prvo, ki se je uprlo proti nemški okupaciji. Mesto je bilo osvobojeno 1. oktobra 1943, ko so prišle ameriške in britanske sile. Obnovitev bazilike svete Klare je simbol ponovnega rojstva Neaplja. Med letoma 1950 in 1984 je italijanska vlada v pomoč neapeljskemu gospodarstvu ustanovila razvojni sklad Cassa per il Mezzogiorno. Vendar je v Neaplju še vedno visok nivo brezposelnosti. Ta problem naj bi leta 2007 rešil Silvio Berlusconi, vendar se je z recesijo problem brezposelnosti še poslabšal.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Unescova svetovna dediščina[uredi | uredi kodo]

V Neaplju najdemo veliko zgodovinskih zgradb in znamenitosti, vključno s srednjeveškimi gradovi in široko paleto pomembnih kulturnih in  zgodovinskih najdišč v okolici. Med nje spadajo kraljeva palača v Caserti, Pompeji in  Herculaneum. V Neaplju je najbolj ohranjena arhitektura v srednjeveškem, renesančnem in baročnem stilu. Ima kar 448 zgodovinskih cerkva. Leta 1995 so staro mestno jedro uvrstili na seznam Unescove svetovne dediščine.

Trgi, palače in gradovi[uredi | uredi kodo]

Glavni mestni trg je trg Piazza del Plebiscito, ki ga je dokončal Ferdinand I. Dveh Sicilij. Na vzhodnem delu trga se nahaja neapeljska kraljeva palača, na zahodu pa cerkev San Francesco di Paola. Na obeh straneh se razteza tudi stebrišče. V bližini trga stoji Gledališče San Carlo, ki je najstarejša operna hiša v Italiji.

Neapelj je zelo poznan po svojih gradovih, najstarejši med njimi je Castel dell'Ovo. Castel Nuovo je eden izmed glavnih neapeljskih znamenitosti, v njem je na primer leta 1294 papež Celestin V. odstopil, nasledil pa ga je papež Bonifacij VIII. Castel Capuano je bil zgrajen v 12. stoletju, skozi zgodovino je v njem živelo veliko kraljev in kraljic, v 16. stoletju pa so v njem ustanovili prizivno sodišče. Castel Sant'Elmo, ki je zgrajen v obliki zvezde.

Neapelj je poznan po svojih zgodovinskih muzejih. Nacionalni arheološki muzej Neaplja je pomemben arheološki muzej, zlasti zaradi najdb iz rimskega obdobja. Zelo pomembne so tudi najdbe iz bližnjih Pompejev, Stabij in Herculaneuma, pa tudi najdbe iz grškega in renesančnega obdobja. narodni muzej Capodimonte razstavlja slike od 13. – 18. stoletja, med njimi najdemo pomembna dela slikarjev kot so Simone Martini, Rafael, Caravaggio, El Greco in Luca Giordano. Nasproti kraljeve palače stoji Galerija Umberto I, v kateri se nahaja Muzej koral. V muzeju MADRE lahko najdemo dela avtorjev, kot so Francesco Clemente, Richard Serra in Rebecca Horn.

Cerkve[uredi | uredi kodo]

Mesto je sedež Neapeljske škofije, v njem pa lahko najdemo veliko cerkva. Najpomembnejša je stolnica Marijinega vnebovzetja, bolje poznana kot stolnica Svetega Januarija, najbolj priljubljenega mestnega zavetnika, ki slovi po čudežu utekočinjene krvi.

Kuhinja[uredi | uredi kodo]

Neapelj je po svetu znan po svoji kuhinji in vinu, združuje kulinariko različnih kultur, ki so včasih živele na tem področju, vključno z Grki, Francozi in Španci.

Neapelj velja za rojstno mesto pice, sprva je to bila jed za revne, s Ferdinandom I. Dveh Sicilij pa je postala popularna tudi med višjim slojem. Pico margerito so poimenovali po kraljici Margareti Savojski, ki je leta 1889 obiskala Neapelj. Zaželela si je skromne jedi revnejšega sloja, zato so ji pripravili pico, ki je bila v nacionalnih barvah, z rdečimi paradižniki, belo mocarelo in zelenimi listi bazilike.

Mesto je poznano tudi po sladicah, kot so sfogliatelle (sladica iz listnatega testa, napolnjena z rikoto in sadjem), strufolli (majhne ocvrte kroglice testa, prepojene z gostim medenim prelivom) in pastiera (rahla pita z rikoto).

Panorama mesta


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Principal Agglomerations of the World. Citypopulation.de. 1 October 2011. Retrieved 1 April 2012.
  2. "Naples". Britannica.com. 8. januar 2008. 
  3. ‘City’ population (i.e. that of the comune or municipality) from City of Naples. Comuni-italiani.it. 2012. Retrieved 11 April 2012.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]