Samnitske vojne

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Samnitske vojne so bile bitke med Rimljani in Samniti. Odvijale so se v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Rimljani so zmagali v vseh treh bitkah, kar je imelo precejšen vpliv.

1. Samnitska vojna (343-341 pr. n. št.)[uredi | uredi kodo]

Samniti so napadli mesto Capua, ki je bilo z Rimljani v zavezništvu. Zato so jim Rimljani priskočili na pomoč. Vojna se je končala brez rezultata, ker sta obe strani podpisali premirje (Samniti so se bali upora Tarantincev, Rimljani pa Latincev). Samniti so se obvezali, da bodo spoštovali neodvisnost kampanjskih mest, ki so se ukvarjala predvsem s trgovino.

Vojna z Latinci (340-338 pr. n. št.)[uredi | uredi kodo]

To vojno so sprožili Latinci, ker so menili, da so Rimljani preveč nevarni. V bitki pri Vezuciju so Rimljani premagali Latince in razpustili Latinsko zvezo. Ravnajo se po pravilu divide et impera - deli in vladaj. Prebivalcem nekaterih mest so podelili državljanske pravice, drugim celo avtonomijo; ostalim pa so odvzeli avtonomijo in tja poslali rimske uradnike. Vsa mesta so imela dovoljenje, da lahko trgujejo le z Rimom, prebivalci različnih mest se med samo niso smeli poročati. -->

2. Samnitska vojna (326-304 pr. n. št.)[uredi | uredi kodo]

Samnitska vojska je leta 326 pr. Kr napadla mesto Neapelj v Kampaniji, ki pa je bilo v zavezništvu z Rimsko republiko, ki jim je prihitela na pomoč.

Samniti so se bojevali z novo strategijo: izogibali so se neposrednih spopadov na ravnini, ker so bili v teh Rimljani nepremagljivi. Zato so Rimljane raje zvabili v gore. Tam so jih pri Kavdiju premagali in prisilili zajete Rimljane, da so se goli plazili pod jarmom (Caudinae Furculae - Kavdijski jarmi). Končno pa so le prevladali Rimljani in vdrli v Samnitsko prestolnico. Takrat so jih Samniti prosili za premirje.

Rimljani so nato zgradili znano cesto Via Appia iz Rima v mesto Capua - Kapua. Samniti so se umaknili na jug.

3. Samnitska vojna (298-290 pr. n. št.)[uredi | uredi kodo]

Samniti so se povezali z Umbri, Galci in Etruščani, toda Rimljani so popolnoma premagali združeno vojsko pri Sentinu (lat. Sentinum). Rimljani so potem ustanovili mesta na jadranski obali: Ariminum - današnji Rimini, Sena Gallica - današnja Senigallia.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Rimska republika