Funkcija generiranja momentov
Funkcija generiranja momentov je v teoriji verjetnosti in statistiki nam za poljubno slučajno spremenljivko (zvezno ali nezvezno) pomaga določiti verjetnostno porazdelitev. Označujemo jo s . S pomočjo te funkcije lahko na enostaven način izračunamo momente.
Funkcija generiranja momentov nam na drugi način (običajno celo enostavnejši) omogoča določanje funkcije gostote verjetnosti in zbirne funkcije verjetnosti. S pomočjo funkcije generiranja momentov je enostavneje določiti funkcijo gostote verjetnosti ali zbirno funkcijo verjetnosti pri tistih porazdelitvah, ki imajo zelo komplicirano funkcijo porazdelitve.
Definicija
[uredi | uredi kodo]Za diskretne (nezvezne) slučajne spremenljivke je funkcija generiranja momentov enaka:
Za zvezne slučajne spremenljivke:
- .
kjer je
- funkcija verjetnosti
- E je operator pričakovane vrednosti slučajne spremenljivke
- so verjetnosti
Računanje momentov
[uredi | uredi kodo]Posamezne momente lahko izračunamo na naslednji način:
oziroma
Kadar funkcija obstaja za t = 0, nam omogoča generiranje momentov za verjetnostno porazdelitev. Zato se ta funkcija tudi imenuje funkcija generiranja momentov.
Povezava s kumulantami
[uredi | uredi kodo]Funkcijo generiranja momentov lahko napišemo kot:
Posamezne kumulante dobimo na naslednji način:
- .
Povezava kumulant in momentov je naslednja:
Zgledi
[uredi | uredi kodo]| porazdelitev | funkcija generiranja momentov g(t) | karakteristična funkcija φ(t) |
|---|---|---|
| binomska porazdelitev B(n, p) | ||
| Poissonova porazdelitev Pois(λ) | ||
| zvezna enakomerna porazdelitev U(a, b) | ||
| normalna porazdelitev N(μ, σ2) | ||
| porazdelitev hi-kvadrat χ2k | ||
| porazdelitev gama Γ(k, θ) | ||
| eksponentna porazdelitev Exp(λ) | ||
| multivariantna normalna porazdelitev N(μ, Σ) | ||
| izrojena porazdelitev δa | ||
| Laplaceova porazdelitev L(μ, b) | ||
| Cauchyjeva porazdelitev Cauchy(μ, θ) | ni določena | |