Luminiscenca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skoči na: navigacija, iskanje
Številčnica in kazalci na uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila.

Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreto, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci pravi tudi hladna svetloba. Natančneje povedano se del prejete energije (preden se porazgubi po snovi v obliki toplote) preoblikuje v obliki svetlobe, ki jo snov oddaja. To omogočajo t.i. luminiscenčni oz. optični centri (aktivatorji), ki povzročajo dodatna, izrazito ločena energijska stanja (izolacijski nivoji), ki se vzpodbudijo z absorpcijo energijo in se nato z emisijo svetlobe ponovno vrnejo v osnovna energijska stanja. Ti aktivatorji so lahko kemične snovi, električno polje, fotoni, točkasti defekti, dislokacije v kristalih ali mehansko obdelovanje.

Dolga leta je bila radioaktivnost mišljena kot ena vrsta radioluminiscence, vendar sta ta pojma danes ločena, saj radioaktivnost ne zajema le elektromagnetnega valovanja.

Dandanes se luminiscenco izrablja predvsem za namene osvetljevanja.

[uredi] Vrste luminiscenc

Luminiscence razdelimo med seboj glede na vrsto dovedene energije. Poznamo:

[uredi] Literatura

  • Kladnik, Rudolf. (1991). Visokošolska fizika 2.del: Elektrika in atomika. Ljubljana: DZS. (COBISS)
  • Kladnik, Rudolf.1989 Visokošolska fizika 3.del: Valovni pojavi. Ljubljana: DZS. (COBISS)
  • Donald A. McQuarrie, John D. Simon. (1997). Physical Chemistry. Sausalito: University Science Books. ISBN 0-935702-99-7 (COBISS)

[uredi] Zunanje povezave

Znak Commons
Wikimedijina Zbirka ponuja še več predstavnostnega gradiva o temi: Luminiscenca