Cessna 206

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Cessna 205, 206 & 207
2000 model Cessna 206H Stationair
Vloga Športno letalo
Izvor ZDA
Proizvajalec/-ci Cessna
Predstavljen 1962 (206)
Status V proizvodnji
Glavni uporabniki Uruguayan Air Force
Bolivian Air Force
Guatemalan Air Force
Paraguayan Air Force
Izdelovan 1962-1986 in 1998-danes
Število izdelanih 8509+
Cena enote T206H Turbo Stationair
$1.2 Milijona
Razvit iz Cessna 210

Cessna 205, 206 in 207 so različne verzije imenovane Super Skywagon, Skywagon, Stationair, in Super Skylane - C206 je družina enomotornih propelerskih športnih letal ameriškega proizvajalca Cessna. Letalo je bilo razvito iz Cessne 210, C206 ima fiksno pristajalno podvozje. Je eno izmed najbolj proizvajanih letal v zgodovini, skupaj so jih v vseh verzijah naredili od leta 1962 preko 8500 in so še vedno v proizvodnji. Od šest sedežnih letal so naredili večje število samo še Cessen 210 in Bonanz. V obdobju 1986 do 1998 niso proizvedli nobenega letala v skladu z odločitvijo, da Cessna v tem obdobju ni proizvajala enomotornih letal. Vsa letala imajo original do leta 1986 Continentalove motorje od leta 1998 pa Lycomingove, vse verzije imajo motorje z vbrizgom goriva v sesalni vod valjev. Obstajajo pa v osnovi dve verziji: prva z atmosferskim motorjem in druga performančnejša s turbinsko polnjenim motorjem, ki ima več moči, gre višje in ima boljše pristajalno vzletne zmogljivosti. Problem starejših prisilno polnjenih Continentalovih motorjev je, da orginalno ne posedujejo intercoolerja in se motorji radi pregrevajo zatorej pogosto naknadno z STC-ji vgrajujejo intercoolerje, ki opravljajo te težave.

Kombinacija močnega motorja, robustne konstrukcije in velike kabine je naredila te letala popularna za goščavska letala, predvsem v Afriki, Aljaski, Avstraliji in Kanadi, kjer se uporabljajo kot letala za prevoz tovora, pošte in ljudi v odmaknjene kraje, kjer pogosto ni urejenih letaliških stez. Lahko se jih opremi tudi s plovci in tako služijo kot hidroplani. Letalo je tudi zelo popularno za letenje panoram. Uporablja se tudi pogosto kot letalo za metanje padalcev, zračno snemanje, zajemanje meteoroloških podatkov na višini in z dodatno opremo celo za obrambo proti toči. V Sloveniji turbinsko polnjeno verzijo tega letala že dolga leta uporablja Letalski center Maribor za protitočno obrambo.

Cessna C-206 H Stationer v formaciji Uruguayan Air Force
Cessna 206 kot goščavsko letalo na plaži
Antični cockpit U206G 1980ta
Analogni cockpit 1998
Cessna206H Stationair G1000 stekleni cockpit
Civil Air Patrol T206H
Cessna 205
Cessna TU206G Turbo Stationair iz leta 1980
Cessna TU206G Turbo Stationair 6 - amfibija
Cessna T206H Turbo Stationair iz leta 2000
Cessna T207A Turbo Stationair 8
Cessna T207A Soloy Turbine - predelano letalo na turboprop motor

Operaterji[uredi | uredi kodo]

Civilni uporabniki[uredi | uredi kodo]

Letalo je priljubljeno pri podjetjih za letalske čarter in majhnimi prevozniki zračnih prevoznikov, upravljajo pa ga zasebniki in podjetja. Eden največjih operaterjev Cessna 207 je bil Yute Air Alaska, ki je imel floto 12 zrakoplovov.[1]

Vojaški uporabniki[uredi | uredi kodo]

Zastava Argentine Argentina
  • Argentine Army, 6 × T207[2]
Zastava Bolivije Bolivija
  • Bolivian Air Force, 2 × U206C and 7 × TU206G[3]
Zastava Kolumbije Kolumbija
 Čile
  • Chilean Air Force, 1974 -1 980 Cessna 206 (c/n 0001).[4]
Zastava Kostarike Kostarika
  • Public Force of Costa Rica 4x U206s 1985.[5]
Džibuti Džibuti
  • Djibouti Air Force, 1 × U206G[6]
Zastava Dominikanske republike Dominikanska republika
Ekvador Ekvador
  • Ecuadorian Air Force[7]
Zastava Gvatemala Gvatemala
  • Guatemalan Air Force 4x U206s od 1968[8]
Zastava Gvajana Gvajana
Zastava Indije Indija
Izrael
  • Israeli Air Force
Zastava Madagaskarja Madagaskar
  • The Malagasy Air Force 5x Cessna 206 [9]
 Mehika
  • Mexican Air Force[10]
Zastava Malezija Malezija
Zastava Pakistan Pakistan
  • Pakistan Army Aviation 4x T-206H [11]
 Panama
  • Panamanian Air Force 1x Cessna 206 in 1x Cessna 207 od 1984[12]
Zastava Paragvaja Paragvaj
  • Paraguayan Air Force 5x U206G
  • Paraguayan Naval Aviation 4x U206A/C
  • Paraguayan Army Aviation 2x U206G
Zastava Peru Peru
Zastava Filipinov Filipini
  • Philippine Army
Zastava Portugalske Portugalska
  • Portuguese Air Force – 1x Cessna 206 1968–1974.[13]
Zastava Surinama Surinam
  • Suriname Air Force[14]
ZDA
Zastava Urugvaja Urugvaj
  • Uruguayan Air Force[17]
Venezuela Venezuela

Specifikacije (206H Stationair 1998)[uredi | uredi kodo]

Podatki iz Jane's All The World's Aircraft 2003–2004;Jackson 2003, pp. 590–591

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1 pilot
  • Število sedežev: 5 potnikov
  • Dolžina: 28 ft 3 in (8,61 m)
  • Razpon kril: 36 ft 0 in (10,97 m)
  • Višina: 9 ft 3½ in (2,83 m)
  • Površina kril: 175,5 ft² (16,30 m²)
  • Aeroprofil: NACA 2412 (modificirana)
  • Teža praznega letala: 2176 lb (987 kg)
  • Maks. vzletna teža: 3600 lb (1633 kg)
  • Pogon letala: 1 × atmosferski 6-valjni zračnohlajeni protibatni motor Lycoming IO-540-AC1A, 300 KM (224 kW)

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 174 mph (151 vozlov, 280 km/h) na nivoju morja
  • Potovalna hitrost: 163 mph (142 vozlov, 263 km/h) na višini 6200 ft (1890 m)
  • Hitrost porušitve vzgona: 63 mph (54 vozlov, 100 km/h)
  • Doseg: 840 milj (730 nmi, 1352 km)
  • Višina leta: 15700 ft (4785 m)
  • Hitrost vzpenjanja: 988 ft/min (5,0 m/s)

Specifikacije (TU206G Turbo Stationair 6 II 1979)[uredi | uredi kodo]

Podatki iz Cessna Information Manual ;Cessna 1979, pp. ii

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1 pilot
  • Število sedežev: 5 potnikov
  • Dolžina: 28 ft 3 in (8,61 m)
  • Razpon kril: 36 ft 0 in (10,97 m)
  • Višina: 9 ft 3½ in (2,83 m)
  • Površina kril: 175,5 ft² (16,30 m²)
  • Aeroprofil: NACA 2412 (koren krila) NACA 2412 mod (konica krila)
  • Teža praznega letala: 2044 lb (927 kg)
  • Maks. vzletna teža: 3600 lb (1632 kg)
  • Pogon letala: 1 × Turbinsko polnjen 6-valjni zračnohlajeni bokser z indirektnim vzbrizgom goriva Continental TSIO-520-M, 310 KM (231 kW)

Zmogljivost

  • Neprekoračljiva hitrost: 183 vozlov (211 mph, 339 km/h)
  • Maks. hitrost: 174 vozlov (200 mph, 322 km/h) na višini 17000 ft (5200 m), pri 80% moči
  • Potovalna hitrost: 152 vozlov (175 mph, 281 km/h) na višini 10000 ft (3050 m), pri 80% moči
  • Hitrost porušitve vzgona: 54 vozlov (63 mph, 100 km/h)
  • Doseg: 805 nmi (927 milj, 1491 km, 7.3 h) z rezervoarji 92 USGAL (348 litrov)
  • Višina leta: 27000 ft (8230 m)
  • Hitrost vzpenjanja: 1010 ft/min (5,1 m/s)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Niles, Russ (Avgust 2010). »30,000 Hours on Gravel«. Arhivirano iz spletišča dne 11. junija 2011. Pridobljeno 14. avgusta 2010.
  2. Andrade 1982, str. 13
  3. Andrade 1982, str. 27
  4. »El primero de muchos«. ModoCharlie. 9. marec 2014. Arhivirano iz spletišča dne 30. decembra 2013. Pridobljeno 23. marca 2014.
  5. Hagedorn 1993, str. 128
  6. Andrade 1982, str. 55
  7. »Ecuador Air Arms – Fuerza Aérea Ecuatoriana«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. julija 2010.
  8. Hagedorn 1993, str. 56, 59
  9. Martin, Guy (september 2019). »Madagascar's military receives more aircraft«. Air International. Zv. 97, št. 3. str. 9. ISSN 0306-5634.{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. Flores 2001, str. 301
  11. Siddiqui, Naveed (31. marec 2017). »Pakistan Army receives six Cessna aircraft from US«. dawn.com. Arhivirano iz spletišča dne 25. septembra 2017. Pridobljeno 25. septembra 2017.
  12. Hagedorn 1993, str. 121
  13. Niccoli 1998, str. 38
  14. »Cessna 206 Turbo Stationair in Suriname Air Force service – Aeroflight«.
  15. Siebenmark, Jerry. »Textron Aviation Delivers Cessna 206s to West Point«. Aviation International News.
  16. »West Point modernizes its Aeronautical Labs«. www.westpoint.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. marca 2022. Pridobljeno 3. marca 2023.
  17. »Cessna U-206 H "Stationair"«. fau.mil.uy. 4. februar 2018. Pridobljeno 3. junija 2020.
  18. »Venezuela Army Equipment - Military - GlobalSecurity.orgCombat«. GlobalSecurity.org. 2. marec 2019. Pridobljeno 28. avgusta 2021.

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Andrade, John (1982). Militair 1982. London: Aviation Press Limited. ISBN 0-907898-01-7.
  • Taylor, John W.R. (1971). Jane's All The World's Aircraft 1971–1972. London, UK: Jane's Yearbooks.
  • Jackson, Paul (2003). Jane's All The World's Aircraft 2003–2004. Coulsdon, UK: Jane's Information Group. ISBN 0-7106-2537-5.
  • Simpson, Rod (2005). The General Aviation Handbook. Hinckley, UK: Midland Publishing. ISBN 1-85780-222-5.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]