Pojdi na vsebino

Wikipedija:Pravopisni priročnik/Zapisovanje ruskih imen

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Na strani so navedene smernice za prečrkovanje ruske cirilice pri zapisovanju ruskih imen v slovenščini.

Lastna imena (собственные имена)

[uredi | uredi kodo]

Osebna imena (личные имена), patronimi (отчества), priimki (фамилии)

[uredi | uredi kodo]

Do sedaj je bila praksa, da se ruska osebna imena slovenijo po določenih pravilih slovenskega jezika z upoštevanjem ruskih posebnosti in delno tudi izgovorjave. Pri poročilih o ruskih športnikih se na primer velikokrat imena zapisujejo po tujih prečrkovanjih.

1 – prepis

[uredi | uredi kodo]

Mnogo ruskih osebnih imen je enakih kot slovenskih in se jih prepiše: Андрей, Богдан, Борис, Владимир, Иван, Майя, Никола́й, Юрий - Andrej, Bogdan, Boris, Vladimir, Ivan, Maja, Nikolaj, Jurij.

2 – slovenjenje

[uredi | uredi kodo]

Nekatera ruska osebna imena se sloveni: Александр, Анастасия, Дании́л, Дмитрий, Екатери́на, Гео́ргий (Юрий), Людвиг, Пётр, Сигизму́нд – Aleksander, Anastazija (sicer tudi Anastasija), Danijel (sicer tudi Danil), Dimitrij (sicer tudi Dmitrij), Katarina, Jurij (sicer tudi Georgij), Ludvig (sicer tudi Ljudvig), Peter (sicer tudi Pjotr), Sigismund (sicer tudi Sigizmund).

Veliko imen se lahko ohranja v ruski obliki: Амбросий, Вячеслав, Евге́ний, Лавре́нтий, Пафну́тий, Яков – Ambrosij (sicer tudi Ambrož), Vjačeslav (sicer tudi Venčeslav), Jevgenij (sicer tudi redko poslovenjeno Evgen), Lavrentij (tudi poslovenjeno Lavrencij), Pafnuti (tudi poslovenjeno Pafnucij), Jakov (tudi poslovenjeno Jakob), drugače se jih prečrkuje: Васи́льев, Ми́лий, Фёдор, Фома́ – Vasiljev, Milij, Fjodor, Foma (Tomaž).

3 – у

[uredi | uredi kodo]

У se včasih nadomešča z v, oziroma se sloveni ime: Эдуа́рдович – Edvardovič.

4 – dvojne črke

[uredi | uredi kodo]

Imena z nekaterimi cirilskimi črkami se piše z dvema črkama: Батюшков, Бердяев, Брюллов, Щербаков, Тютчев, Федя, Юрий – Batjuškov, Berdjajev, Brjullov, Ščerbakov, Tjutčev, Fedja, Jurij, razen pri poslovenjenih imenih: Людвиг – Ludvig (sicer tudi Ljudvig).

5 – г

[uredi | uredi kodo]

Pri ruskih imenih se loči г od г, s katerim Rusi nadomeščajo tuji h: Ге́нрих, Генрихович, Горькый, Олег, Онегин, Фихтенго́льц - Genrih, Genrihovič, Gorki, Oleg, Onjegin, Fihtengolc (Fichtenholz), drugače pa: Беллинсгаузен, Герцен, Гофман – Bellinshausen, Gercen, Hofman (redkeje tudi Gercen, Gofman).

6 – mehki е

[uredi | uredi kodo]

Mehki е se v začetku imena, za samoglasniki in za jerom ъ ter za mehkim znakom ь piše je:

  • Евге́ний, Евре́инов, Егорович, Ерми́лов, Есе́нин, Ефи́м, Евфи́мий – Jevgenij, Jevrejinov, Jegorovič, Jermilov, Jesenin, Jefim, Jevfimij,
  • Алексеев, Андреевич, Беляев, Бердяев, Георгиевич, Достоевский, Матвеевна, Менделе́ев, Пепеляев, Сергеевич, Ширяев – Aleksejev, Andrejevič, Beljajev, Berdjajev, Georgijevič, Dostojevski, Matvejevna, Mendelejev, Pepeljajev, Sergejevič, Širjajev,
  • Игнатьев, Зиновьевич – Ignatjev, Zinovjevič.

Prav tako se piše je za nekaterimi mehkimi soglasniki, zlasti v zvezi z -ев – v končajih -дев, -лев, -нев, -рев, -сев, -тев, -шев (kot tudi v ženskih oblikah -дева, -лева, -нева, -рева, -сева, -тева, -шева), ipd:

  • Яковлев, Яковлевич – Jakovljev, Jakovljevič,
  • Тургенев – Turgenjev,
  • Зве́рев, Игорев, И́горевич, Козырев – Zverjev, Igorjev, Igorjevič, Kozirjev,
  • Афанасев, Гу́сев – Afanasjev, Gusjev,
  • Игнатевич – Ignatjevič,
  • Игнашевич – Ignašjevič.

Ustalila se je tudi pisava Алехин, Онегин – Aljehin (sicer tudi Alehin), Onjegin.

Drugače pa se piše samo e: Гуре́вич, Держа́вин/Держа́вина, Кузнецо́в, Лермонтов, Ленин, Мале́вич, Петрович, Ре́пин, Серге́й, Шафаре́вич – Gurevič, Deržavin/Deržavina, Ivanenko, Kuznecov, Lermontov, Lenin, Malevič, Petrovič, Repin, Sergej, Šafarevič.

7 – ё

[uredi | uredi kodo]

Preglašeni, poudarjeni ruski ё, ki ga rusko pisoči po navadi pišejo kar е, se za č, š, šč in ž piše z o: Богачёв/Богачёва, Кручёных, Пугачёв/Пугачёва, Куташёв, Хрущёв, Стрижёв, Стрижёнов, Ткачёв/Ткачёва – Bogačov/Bogačova, Kručonih, Pugačov/Pugačova, Kutašov, Hruščov, Strižov, Strižonov, Tkačov/Tkačova.

V drugih primerih pa se piše jo: Аксёнов/Аксёнова, Алёша, Алфёров/Алфёрова, Артёмов, Будённый, Глухарёв/Глухарёва, Ерёмин/Ерёмина, Карасёв/Карасёва, Ковалёв/Ковалёва, Королёв/Королёва, Лавренёв, Нефёдов/Нефёдова, Пармёнов, Парфёнов/Парфёнова, Потёмкин/Потёмкина, Савёлов/Савёлова, Семён, Семёнов/Семёнова, Соловьёв/Соловьёва, Тёркин, Фёдор, Фёдоров/Фёдорова – Aksjonov/Aksjonova, Aljoša, Alfjorov/Alfjorova, Artjomov, Budjonni, Gluharjov/Gloharjova, Jerjomin/Jerjomina, Karasjov/Karasjova, Kovaljov/Kovaljova, Koroljov/Koroljova, Lavrenjov, Nefjodov/Nefjodova, Parmjonov, Parfjonov/Parfjonova, Potjomkin/Potjomkina, Savjolov/Savjolova, Semjon, Semjonov/Semjonova, Solovjov/Solovjova, Tjorkin, Fjodor, Fjodorov/Fjodorova.

8 – dvojni и in trdi i (jeri) ы

[uredi | uredi kodo]

Dvojni и se pred samoglasnikom (in še posebej na začetku imena) piše z j: Валериа́н, Вениами́нович, Виссарионович, Габриэ́ль/Габрие́ль, Генна́диевич, Дании́л, Диоми́дович, Иа́ков/Я́ков, Ио́сиф, Мельхиоровна, Родио́н, Фелициан, Юлиа́н – Valerjan, Venjaminovič, Visarjonovič, Gabrjel, Genadjevič, Danjil, Djomidovič, Jakov, Josip (Josif), Melhjornova, Rodjon, Felicjan, Juljan razen pri priimkih: Иоффе – Joffe (Ioffe).

Za samoglasnikom in za mehkim znakom ь pa se piše ji: Алексеич, Дании́л, Самуи́лович, Ильин, Ильич - Aleksejič, Danjil, Samujilovič, Iljin, Iljič. Ustalila se je tudi pisava z i, npr. pri Михаи́л – Mihail (T# Mihajil)

Drugače se piše vedno i ter tudi namesto jerija ы: Ивано́в/Ива́нов, Иксанов, Ихсанов, Ицко́вич/Ицикович, Ицыкович, Васи́лий, Безыме́нский, Бы́ков/Бы́кова, Даниэ́ль, Крыло́в/Крыло́ва – Ivanov, Iksanov, Ihsanov, Ickovič/Icikovič, Vasilij, Bezimenski, Bikov/Bikova, Danielj (kot priimek, drugače kot rusko ime sicer zelo redko Danjel), Krilov/Krilova.

9 – й s krajšavo

[uredi | uredi kodo]

Й s krajšavo se piše z j, razen v končnici -ий pri moških priimkih, kjer se ga izpušča (o tem podrobneje v točki 10): Дмитрий, Корнейчук, Миха́йлович, Толстой, Горький, Кржижано́вский, Минский – Dimitrij, Kornejčuk, Mihajlovič (in ne Mihailovič), Tolstoj, Gorki, Kržižanovski, Minski.

Й s krajšavo je črka И краткое – kratki И. Črko poznajo bolgarščina (И кратко), ukrajinščina (Йот: jot ali Ий: ji, [ij]) in beloruščina, ki pa nima 'mehkega' И, in ga v celoti nadomešča z 'ukrajinskim' I. Srbščina in makedonščina uporabljata 'Ј'.

10 – končnici -ий / -ая

[uredi | uredi kodo]

Končnici priimkov -ий (pri moških) in -ая (pri ženskah) se sloveni z -i in -a: Достоевский, Крупская, Кшеси́нская, Плисецкая – Dostojevski, Krupska, Kšesinska, Plisecka.

Te priimke se sklanja kot pridevnike: npr. Dostojevski – Dostojevskega itd.

Končnice -ий pri moških priimkih, ki je (tako kot -ая pri ženskih) pridevniška, se ne sme zamenjevati z izvorno drugačno končnico -ий pri moških osebnih imenih. Ker slednja ni pridevniška, se jo sloveni z -ij in ne -i. Imena Юрий, Георгий, Валерий, Милий ipd. se zapisuje kot Jurij, Georgij, Valerij, Milij.

11 – trdi in mehki znak ъ in ь

[uredi | uredi kodo]

Trdi in mehki znak ъ in ь se po navadi opušča: Айхенвальд, Альтшу́ллер, Амельчев, Горький, Кольцов, Мати́льда, Оськин, Перельман, Порфирьюшкин, Рудо́льф, Санькин, Саньков, Шнирельман – Ajhenvald, Altšuller, Amelčev, Gorki, Kolcov, Matilda, Oskin, Perelman, Porfirjuškin, Rudolf, Sankin, Sankov, Šnirelman.

Mehki znak ь se zapisuje z j v zvezah z -ев- in na koncu (večinoma za л): # Авдотьев, Авксентьев, Акатьев, Аксентьев, Акустьев, Алентьев, Арсентьев, Бахметьев, Бонифатьев, Ванифатьев, Васи́льев, Ведентьев, Викентьев, Вицентьев, Внифатьев, Вонифатьев, Григорьевна, Гоголь, Даниэ́ль, Дементьев, Евлентьев, Евментьев, Евстратьев, Елпатьев, Жеребятьев, Зотьев, Ивантьев, Игнатьев, Ильи́ч, Иннокентьев, Инокентьев, Ипатьев, Клементьев, Климентьев, Кондратьев, Лаврентьев, Лентьев, Леонтьев, Липатьев, Лифантьев, Меретьев, Миль, Нифантьев, Окатьев, Олферьев, Панкратьев, Парфентьев, Полихронтьев, Саватьев, Савватьев, Селивантьев, Силантьев, Софронтьев, Танасьев, Тарасьев, Телятьев, Терентьев, Толупьев, Трефольев, Тригорьев, Тулупьев, Фарафонтьев, Федотьев, Феофантьев, Ферапонтьев, Фефилатьев, Филатьев, Флегонтьев, Флорентьев, Фотьев, Цыплятьев, Шереметьев, Шутьев – Avdotjev, Avksentjev, Akatjev, Aksentjev, Akustjev, Alentjev, Arsentjev, Bahmetjev, Bonifatjev, Vanifatjev, Vasiljev, Vedentjev, Vikentjev, Vicentjev, Vnifatjev, Vonifatjev, Grigorjevna, Gogolj, Danielj, Dementjev, Jevlentjev, Jevmentjev, Jevstatjev, Jelpatjev, Žerebjatjev, Zotjev, Ivantjev, Ignatjev, Iljič, Innokentjev, Inokentjev, Ipatjev, Klementjev, Klimentjev, Kondratjev, Lavrentjev, Lentjev, Leontjev, Lipatjev, Lifantjev, Meretjev, Milj, Nifantjev, Okatjev, Olferjev, Pankratjev, Parfentjev, Polihrontjev, Savatjev, Savvatjev, Selivantjev, Silantjev, Sofrontjev, Tanasjev, Tarasjev, Teljatjev, Terentjev, Tolupjev, Trefoljev, Trigorjev, Tulupjev, Farafontjev, Fedotjev, Feofantjev, Ferapontjev, Fefilatjev, Filatjev, Flegontjev, Florentjev, Fotjev, Cipljatjev, Šeremetjev, Šutjev, razen na primer pri tujih priimkih: Лексель – Leksel.

Namesto ь se ne piše i in se ga opusti ali zapiše z j: Гельевич, Ге́львиг, Ге́львих, Гельвич, Ге́льман, Гельфа́нд – Geljevič, Gelvig, Gelvih, Gelvič, Gelman, Gelfand

12 – я

[uredi | uredi kodo]

Я se vedno piše ja, razen v končnicah ženskih priimkov -ая: Абаянцев, Аверьянов, Агриколянский, Адриянов, Аксянов, Алябин, Алявдин, Аляев, Алякринский, Аляпин, Амельянов, Амелякин, Анастасия, Андреянов, Андриянов, Андрияшев, Артяев, Арутюнян, Астапеня, Ахряпов, Аяцков, Беляев, Бердяев, Вячеслав, Жеребятьев, Илья́, Майя, Пепеляев, Тарасеня, Татьянин, Тверяков, Телятьев, Темирязев, Темляков, Темняев, Темяков, Тендряков, Тепляев, Тепляков, Тептяев, Тетерятников, Тимирязев, Тимяшев, Толстопятов, Толстяков, Тотьмянин, Третьяков, Трисвятский, Трисвяцкий, Тритяков, Троняев, Трояков, Трудягин, Труняев, Тряпкин, Туляков, Туряк, Турянский, Туясов, Тысячнов, Тюфякин, Тюфяков, Тябликов, Тягин, Тяглов, Тяглый, Тягунов, Тяжелкин, Тяжкий, Тяжких, Тяпин, Тятечкин, Тятин, Тятькин, Тятюхин, Тятянин, Федя, Цыплятьев, Ширяев, Яков, Яковлев, Яковлевич – Abajancev, Averjanov, Agrikoljanski, Adrijanov, Aksjanov, Aljabin, Aljavdin, Aljajev, Aljakrinski, Aljapin, Ameljanov, Ameljakin, Anastazija/Anastasija, Andrejanov, Andrijanov, Andrijašev, Artjajev, Arutjunjan, Astapenja, Ahrjapov, Ajackov, Beljajev, Berdjajev, Vjačeslav, Žerebjatjev, Ilja, Maja, Pepeljajev, Tarasenja, Tatjanin, Tverjakov, Teljatjev, Temirjazev, Temljakov, Temnjajev, Temjakov, Tendrjakov, Tepljajev, Tepljakov, Tentjajev, Teterjatnikov, Timirjazev, Timjašev, Tolstopjatov, Tolstjakov, Totmjanin, Tretjakov, Trisvjatski, Trisvjacki, Tritjakov, Tronjajev, Trojakov, Trudjagin, Trunjajev, Trjapkin, Tuljakov, Turjak, Turjanski, Tujasov, Tisjačnov, Tjufjakin, Tjufjakov, Tjablikov, Tjagin, Tjaglov, Tjagli, Tjagunov, Tjaželkin, Tjažki, Tjažkih, Tjapin, Tjatečkin, Tjatin, Tjatkin, Tjatjuhin, Tjatjanin, Fedja, Cipljatjev, Širjajev, Jakov, Jakovljev, Jakovljevič.

13 – trdi э

[uredi | uredi kodo]

Trdi э se uporablja le v tujih imenih oziroma v izvirnem imenu, ki je bil preveden v rusko poimenovanje. Piše se ga z e: Эдуа́рдович, Эмил (Эмиль), Эраст , Эренбург, Эрик – Edvardovič, Emil, Erast, Erenburg, Erik (glej tudi točko 14 za Эйзенштейн – Eisenstein).

14 – dvojni samoglasniki

[uredi | uredi kodo]

Dvojne samoglasnike se ohranja: Феодосий, Чаадаев – Feodosij (Teodozij), Čaadajev, razen pri poslovenjenih imenih: Исаак – Izak.

Podvojene soglasnike se piše samo z eno črko: Анна, Вилли, Виссарионович, Иннокентий , Майя, Отто, Фаддей, Фаддеевич, Филипп – Ana, Vili, Visarjonovič, Inokentij, Maja, Oto, Fadej, Fadejevič, Filip.

Pri priimkih dvojni soglasniki praviloma pogosto ostajajo: Альтшу́ллер, Брюллов, Введе́нский, И́ллич-Сви́тыч, Иоффе, Ло́сский, Славороссов, Спа́сский, Фаддеев – Altšuller, Brjullov, Vvedenski, Illič-Svitič, Joffe (Ioffe), Losski, Slavorossov, Spaski (Spasski), Faddejev.

15 – ruska imena tujega vira

[uredi | uredi kodo]

Ruska imena tujega vira se prenaša: Айхенвальд, Гюнтер, Мейергольд, Фихтенгольц, Эренбург – Ajhenvald, Gjunter (Günther, Günter), Mejergold, Fihtengolc, Erenburg.

Pri nekaterih imenih se zapiše ime v jeziku, od koder je ime vzeto: Беллинсгаузен, Рубинштейн, фон Мекк, Эйзенштейн - Bellinshausen, Rubinstein, von Meck, Eisenstein. Ustalile so se tudi nekatere oblike: Герцен – Hercen (T# Herzen).

# – nedorečeno, #0 – nedorečeno (manj priporočljivo (zaradi najpogostejšega poimenovanja)), N# – nepravilno, N#1 – tudi pravilna in redkeje rabljena ruska oblika, U# – ustaljena (nepravilna) raba, T# – druga možnost

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • Jakopin, Franc (1965), Rusko-slovenski šolski slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, str. 527–534, COBISS 3790337
  • Pretnar, Janko (1947), Rusko-slovenski slovar, Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, str. 940–947, COBISS 611329
  • Slovenski pravopis, SAZU, (Državna založba Slovenije, Ljubljana 1962, str. 52–53). (COBISS)
  • Slovenski pravopis, SAZU, (Založba ZRC, Ljubljana 2001, str. 178–180). (COBISS)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Pravopisni_priročnik/Zapisovanje_ruskih_imen&oldid=6244699«