Uporabniški pogovor:XJaM/Arhiv/Arhiv-2008-01

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Bošković[uredi kodo]

Mislim, da je vsakršna uporaba modernih nacionalnih oznak, nesmiselna in sem zato spet popravil v dubrovniški. Svojo spremembo sem pojasnil (Pogovor:Ruđer Josip Bošković) in prosim, da navedeš argumente, če se ne strinjaš. --IP 213 09:32, 7. september 2007 (CEST)[odgovori]

Satelit/luna; Ceres/Cerera[uredi kodo]

Misliš, da bi bilo smiselno prestaviti Ceres na Cerera? Glej pogovor:Ceres (pritlikavi planet). Glej tudi pogovor:Naravni satelit, če boš imel še kaj dodati. --Eleassar pogovor 15:04, 5. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

Slika Slovenia-map 0001-0300.png[uredi kodo]

Zdravo, na [http://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor_o_sliki:Slovenia-map_0001-0300.png] se je pojavilo vprašanje, če so na omenjeni sliki podatki (predvsem imena naselij) pravilna. Glede na oznake o avtorstvu, se oglašam tudi tukaj :) Ker je na sliki res nekaj napak, sem sliko "suspendiral" tako na SLO kot EN strani (ostala je v kodi), dokler se jo ne dopolni. Lep pozdrav in brez zamere, Navportus 22:24, 8. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

Glede na dejstvo, da si eden redkih, ki deluje na tej tematiki, bi te prosil za pregled (predvsem terminologije). LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 16:19, 22. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

Bom vsekakor pogledal - vendar mi verjetno pregled za tako znano letalo vzame kar dosti časa. Od nemških letal 2. sv. vojne poznam podrobneje najbolj nočne lovce, pa mogoče še kakšnega bombnika. --xJaM 20:00, 22. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

Zdravo,

malo sem si ogledoval ta seznam, ki sta ga sestavljala ti in Klemen. Opazil sem, da imamo trenutno nedosledno rešeno slovenjenje imena Пётр. Enkrat je Peter, drugič Pjotr. PMM bi bilo to treba uskladiti. Ali misliš, da bi bilo treba vse spremeniti v Petre (kot je npr. pri Čajkovskem)? LP --Jalen 12:10, 27. oktober 2007 (CEST)[odgovori]

Moje mnenje je, da se jih sloveni - vendar je seznam večinoma Klemnov, ki je verjetno črpal iz kakšnega vira na to tematiko, in kjer so bili Pjotri. In MMG - fino, da so ti obnovili račun. Sam pri prošnjah za to nisem uspel. Pa še naslednje - na Klemnovi pogovorni strani si zapisal: »V slovenščini srednji del ruskega imena (patronim ali očetovo ime, ki se konča na -ovič) izpuščamo.« Če prav razumem, meniš, da bi očetova imena sploh izpuščali. Pri vseh osebnostih? Do sedaj smo načeloma pisali polna imena skoraj pri vseh, razen pri zelo znanih (Bronštejn, Kostenjuk, Spaski, ...). --xJaM 15:29, 28. oktober 2007 (CET)[odgovori]

Težko rečem, ker ne vem, kakšna je striktna konvencija. Angleška wikipedija jih v naslovu opušča, takoj na začetku samega članka pa navede polono ime. Npr. naslov članka je Vladimir Putin, začne pa se z Vladimir Vladimirovič Putin [1]. PMM bi bilo vsekakor treba se držati recepta, da izberemo eno varianto (bodisi z patronimom ali brez), za drugo pa naredimo preusmeritveno stran. Če npr. vtipkam Mihail Kalinin, dobim odgovor, da Stran z natančno takim naslovom ne obstaja, ker je naslov članka Mihail Ivanovič Kalinin. Z Mihail Gorbačov pa me preusmeri na Mihail Sergejevič Gorbačov. LP, Jalen 14:14, 29. oktober 2007 (CET)[odgovori]

Za angleško wikipedijo vem, da očetova imena opušča, razen kadar gre za več pomenov (niso pa tudi vedno enako dosledni ...) Če pa se pogleda na rusko wp, se lahko vidi, da so skoraj vedno rabljena polna imena, kar se mi zdi tudi za našo wp primerno (tako je tudi pri Putinu in na primer pri zelo znanem Gagarinu, čeprav sta gotovo Vladimir Putin in Jurij Gagarin pogostejša od polnih imen). Nisem pa sicer tudi sledil smernicam na ruski wp glede pogostosti njihovih poimenovanj. Moje mnenje je, da gre tukaj za enciklopedijo in je prav da se čimbolj tudi držimo polnih imen. Polna imena velikokrat pridejo zelo prav tudi pri iskanju, saj je lahko osebnosti z navedbo le dveh imen včasih veliko in si dejansko lahko izgubljen. --xJaM 16:59, 29. oktober 2007 (CET)[odgovori]

V redu, se strinjam tudi s takim razmišljanjem, samo naj se potem dosledno delajo tudi preusmeritvene strani s krajšim imenom brez patronima, ker olajšajo iskanje. --Jalen 19:29, 29. oktober 2007 (CET)[odgovori]

Zahvala[uredi kodo]

Zahvaljujem se ti, da si me predlagal. Tvoje delo že od svojih začetkov tukaj spoštujem in sem počaščena, da si moje delo tukaj opazil. Hvala še enkrat. Ines

Sem tudi prepričan, da je prošnja za adminko prišla zelo zelo pozno, saj bo, če ne drugega, čas tvoje prisotnosti tukaj, kmalu odbil že eno leto. To je le moja skromna gesta, ki daje priznanje tvojemu odličnemu delu. --xJaM 04:11, 10. november 2007 (CET)[odgovori]
Za vse je treba delati pošteno - tako je moje prepričanje. Ko so rezultati, je pravilno dati človeku priznanje, nikoli pa prezgodaj--Amazone7 04:38, 10. november 2007 (CET)[odgovori]

Mimogrede; kaj je narobe pri Daliju? Vsega nisem razumela. Morda lahko urediva skupaj.--Amazone7 05:38, 10. november 2007 (CET)[odgovori]

Ne, načeloma je vse v redu. Bila je edino 2. sv. vojna enkrat pisana z veliko. Angleške narekovaje "-", sem zamenjal s slovenskimi »-«. Angleški so bili pisani za 'ležečo fronto' - npr to sem "jaz", Slovenci menda 'moramo' pisati kao - to sem »jaz«, hm, ali pa morda (znotraj 'fronte') to sem »jaz«, čeprav dvomim - na oko se mi zdi lepše, če so narekovaji pisani pokončno, in ne ležeče, oziroma kot pravim, da so znotraj 'ležeče fronte'. Verjetno tega SP res ne določa - verjetno bolj kakšen tiskarski mojster ... Zaenkrat ni nič drugega z moje strani. Paziti je treba tudi na rezerviranost za članek. Ker je bila oznaka odstranjena, sem se lotil malih popravkov, ki seveda v dolgem članku, zahtevajo malo več časa. Tako za danes v tej noči nisem pričakoval popravkov drugih urejevalcev. Saj ni hudo, le kakšna napaka se lahko pojavi. Pri ročni popravi sem opazil edino razliko - prej je bilo napisano anti-nacističen, potem pa skupaj brez vezaja - ne vem pa kaj je mišljeno. Bom pa članek seveda z veseljem prebral v celoti in bolj zbrano. --xJaM 05:46, 10. november 2007 (CET)[odgovori]

Mišljeno je bilo, da so bili ti filmi namenjeni propagiranju protinacistične politike. Kaj je zdaj s temi narekovaji - kateri so pravi? Jaz sem nekaj časa pisala te »«, pa mi je Žiga povedal, da se uporabljajo ti " ". Zdaj sploh ne vem več, katere kam dati. Redloga o delu je pa bila odstranjena ker je treba napisati samo še dva odstavka, jaz grem pa itak počasi spat. Samo še tvoj odgovoe čakam.-- Amazone7 05:56, 10. november 2007 (CET)[odgovori]
Ali je Žiga kje pojasnil, zakaj bi pisali angleške narekovaje. V članku o narekovajih in po spominu iz SP temu ni tako. Uporabljajo se lahko tudi „…“. Meni je pred časom tako pojasnil tudi Primož. Potem lahko zapišemo kar protinacističen, skupaj. --xJaM 06:00, 10. november 2007 (CET)[odgovori]
Ne vem več, za kaj je šlo, lahko poiščem po arhivu, vem da sem imela tiste a la strešice, ker sem prej pisala v wordu in nato limala vsebino noter (ko sem komaj začela s tem). Žiga je namreč preferiral te "". Mimogrede, kje si me sploh našel, da si me predlagal?--Amazone7 06:07, 10. november 2007 (CET)[odgovori]
Hm, morda je Žiga mislil te, ki jih preferira SP - „…“, levi levo obrnjen, desni desno. Angleški (oba enako obrnjena) kao niso dovoljeni, če prav razumem. Ker je wikipedija kar sodoben sistem za tekste, je (kao) priporočeno uporabljati te a la strešice - vsaj tako sem razumel Primoža, pa tudi glede na članek o njih, je smiselno, čeprav so tam večinoma zgledi z različno usmerjenima narekovajema. Kako to misliš kje sem te našel? Saj si se sama našla, in prispevaš na wp, mar ne? 8-) Res se mi je tudi čudno zdelo, da te ni še nihče predlagal. Predlagati pa ni greh, a ne. Če te bodo izglasovali, ti bo vsekakor lažje delati - seveda pa to ni nikakršna dodatna obveza zate, saj (upam vsaj) lahko čisto svobodno delaš tako kot si do sedaj še dolgo v prihodnost, vsaj do takrat dokler kdo floridske strežnike ne ukrade in jih odnese nekam, kjer jih ne bodo našli. --xJaM 06:15, 10. november 2007 (CET)[odgovori]
No, predlagal me ni nobeden, ker imam precej oster jezik, kadar sem v nekaj prepričana in ker nisem hitro tiho, če mi kdo kaj vrže v obravnavo oz če branim stališča, za katerega sem prepričana, da je pravo. Ponavadi skušam biti čim bolj nepristranska, pa se zavzemati za pravico. Vsakomur to ni všeč. Na wikipedijo sem pa začela prispevati, ker me je motilo slabo mnenje nekaterih profesorjev na faksu o njej in ker sem bila od nekdaj proti temu, da se informacije skriva (kot npr zapiski na faksu, ki jih imajo nekateri kar za avtorske). Poleg tega me je jezilo, da je tako malo fotografij slovenskih umetnin, ki sem jih rabila poznati za izpite in študij, dostopnih na internetu. Upam da bo z mojim prispevkom tukaj zanamcem mojeusmeritve lažje.--Amazone7 06:26, 10. november 2007 (CET)[odgovori]

Ta članek bi bilo PMM ustrezneje prestaviti na naslov Seznam slovenskih besed, prevzetih iz ruščine ali kaj podobnega, ker, kot je povedano že v uvodu, dejansko niso vse ruskega/slovanskega izvora, temveč zgolj prevzete iz ruščine, mnoge od njih pa je ruščina bodisi prej prevzela iz drugih virov ali pa so ruske tvorjenke iz tujejezičnih korenov (kot npr. kozmonavt). --Jalen 13:14, 15. november 2007 (CET)[odgovori]

Lahko. Članek, oziroma seznam je bil narejen po angleški različici, ki je pač imel takšen naslov. Na ru: je sedaj npr. seznam internacionalizmov ruskega izvora. Napisano je tudi, da je težko ugotoviti katere besede izhajajo neposredno iz ruščine. Verjetno tudi ni smiselno imeti dva seznama - na enem pač besede prevzete iz ruščine, na drugem pa besede prevzete prek ruščine. Morda bi se ločile - seveda kjer se to da - v enem seznamu besede glede na izvor. Sicer je trenutni naslov krajši od drugega predlaganega, in bi lahko na drugi strani ostal - v uvodu pa bi se še naprej pojasnilo kako je z izvorom. --xJaM 15:52, 21. november 2007 (CET)[odgovori]

Ja, vidim, da je angleščini res tak naslov, a hecno je, da se članek začne z besedami Many languages, including English, contain words most likely borrowed from the Russian language, kar pove bistvo. Po Snojevem etimološkem slovarju (str. XVII) izvor pomeni beseda v času svojega nastanka, odtod tudi moj pomislek. Malo sem pogledal, kako je s to terminologijo pri Toporišičevi slovnici (str. 131), kjer ločuje med tujkami in izposojenkami. Glede na to, da slovenščina in ruščina od začetkov njunega samostojnega jezikovnega razvoja nista bili v neposrednem sosednjem stiku (tako kot npr. slovenščina in nemščina), bi večina besed v tem seznamu PMM spadala pod tujke, vprašanje pa, če to velja tudi za nekatere stare ruske prevzete besede, ki so se v slovenščini povsem udomačile in jih najbrž ne občutimo kot tujke (npr. točka, točen). Priznam, da bi se potemtakem težko odločil za najbolj ustrezen naslov. LP --Jalen 10:30, 27. november 2007 (CET)[odgovori]
Nekdo je v članku o slovenščini nastavil dva seznama za nemščino: »seznam slovenskih besed nemškega izvora« (še rdeč) in »seznam nemških izposojenk v slovenščini«. Morda se naredi enako, čeprav pmsm en tak seznam zadostuje, kot sem omenil zgoraj. Kaj, če prav razumem, točka naj bi bila prevzeta? Zanimivo. Ne bi si mislil. Res je, da slovenščina ni bila tako v stiku z ruščino kot z nemščino, in je verjetno težko opredeliti kaj se je dogajalo z jezikoma v časih, recimo, pred 10. stoletjem ali še več.
Aja, da ne pozabim. V trenutnem seznamu je pri nekaterih besedah napisano, da gre za besede prevzete prek ruščine (bandura, knuta, kobza, pirog, rajon). Kot že rečeno, je za vse besede težko določiti kaj in kako. Teh prevzetih besed, kot kaže tudi seznam, in zaradi dokaj slabega stika med jezikoma, je relativno malo, tako da tudi zaradi tega morda en takšen seznam zadostuje. --xJaM 19:30, 5. december 2007 (CET)[odgovori]

Za tisti seznam nemških besed je naslov "seznam nemških izposojenk" PMM popolnoma neustrezen, ker gre dejansko za neknjižne popačenke. Izposojenke naj bi bile tiste besede, ki so sicer tujega (tj. neslovenskega) izvora, vendar so se v izgovoru, pisavi, pregibanju, skladnji in besedotvornem potencialu docela prilagodile slovenskemu jeziku in kot take postale organski del njegovega besedišča. Take besede, ki jih niti ne občutimo kot prevzete, so npr. štala, hiša, ohrovt, regrat, skedenj, škoda, birma ipd., ki so vse nemškega izvora in prevzete v srednjem veku. Izposojenke so torej knjižne besede, ki ne smejo biti slogovno zaznamovane in ni jih možno kontrastirati po parih knjižna beseda-neknjižna beseda. Vse popačenke v tem seznamu pa imajo svoje knjižne pare, saj so navedeni zraven (npr. flaša-steklenica, raufnk-dimnik). Sploh pa sem malo skeptičen glede ustreznosti tega seznama, ker je zapis nemških popačenk v njem arbitraren oz. napisan po občutku. Namreč, kje pa je normirano, da se piše cajtng, raufnk in ne npr. cajteng, raufenk in zakaj je potem cvišencajt in ne cvišncajt, in zakaj ašnpehar (s končnico -ar) toda šraufnciger (s končnico -er). --Jalen 09:40, 6. december 2007 (CET)[odgovori]

Thx., Ziga 14:57, 28. november 2007 (CET)[odgovori]

Prosil bi te malo pomoči pri teh dveh pojmih: ali sta to sopomeniki ali so kakšne razlike? lP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 17:54, 30. november 2007 (CET)[odgovori]

Angleščina ima to za sopomenki. Članek o astronomskih telesih (sicer bolj kot preglednica) je nastal po angleškem zgledu, vemo pa da slovenščina za to rabi izraz »nebesno telo«. Načeloma je mala razlika, ki je omenjena v članku o nebesnih telesih - pač, gre za toga telesa. Zelo radi rabimo tudi izraz objekt, ki je v teh sotvarjih dejansko pmm vedno telo. Ali je kakšen Saturnov obroč objekt ali je telo, oziroma ali je telo ali ni? pmm je, vendar ne tako togo kot planet. Tudi meglice so pmm telesa, vendar bomo pogosteje srečali za njih izraz objekt. --xJaM 18:02, 30. november 2007 (CET)[odgovori]

Meni se gre tu predvsem za kategorizacijo. Ali je potem možno združiti članka in napisati, da se uporabljata kot sopomenki (ohranil bi geslo Astronomsko telo)? lP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 18:08, 30. november 2007 (CET)[odgovori]

Ja, vrzeli alias praznine (angl. voids), ipd verjetno res niso telesa, čeprav so navedene tudi na preglednem seznamu 'astronomskih objektov'. Astronomsko telo in nebesno telo sta sopomenki, če gledamo na objekte kot telesa. Vrzeli v tem smislu kot prazen prostor pa niso strogo telesa. Morda je tudi 'astronomsko telo' v tem smislu napačen izraz, in bi moralo biti le astronomski objekt ali pač kar je ustrezno za izraz objekt. Res pa je tudi, da je večina objektov tudi teles. Izraza astronomsko telo in/ali astronomski objekt nista tako razširjena v slovenščini, če sta sploh.
Članka je verjetno lahko združiti, vendar preudarno. Ravno zaradi praznin in sorodnih pojmov ni dobro ohraniti izraza 'astronomsko telo' (ki je morda sploh napačen), poleg tega pa je izraz nebesno telo veliko pogostejše pri nas. Morda se še malo počaka. Izraza se lahko kategorizira zaenkrat v isti izbo. --xJaM 18:15, 30. november 2007 (CET)[odgovori]

Ali bi lahko ti to storil, ker si bolj domač na tem področju? Da kaj slučajno ne naredim narobe... ;) lP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 18:24, 30. november 2007 (CET)[odgovori]

Angleški članek o astronomskih objektih/telesih tudi govori o tem. Astronomski objekt je lahko asteroidni pas, ki je, podobno kot Saturnovi obroči, pmm načeloma tudi telo. Boljši zgled 'objekta', ki ni telo, so že omenjene praznine; čeprav je verjetno tudi prazen prostor kot pojem v kozmologiji diskutabilen glede 'telesnosti'. Nisem te prav razumel kaj naj storim. Kategorizaciji sta že - prav je da sta obe (zaenkrat) nebesna telesa. Ali si mislil da bi združil članka? Če to, potem kot sem zapisal, da bi še malo počakali, in še kaj dopolnili. --xJaM 18:47, 30. november 2007 (CET)[odgovori]

OK, čakam(o). LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 18:50, 30. november 2007 (CET)[odgovori]

Grška črka tau[uredi kodo]

Prestavljeno na pogovor.

Sašo Ravtar[uredi kodo]

Ali veš kaj o Sašu Ravtarju? Bil je duhovnik in vrhunski matematik. V jugoslaviji naj bi bil med najboljšimi matematiki. Nekaj zanimivih zgodb sem slišal o njem, zato me zanima. Če imaš kakšne podatke o njem, bi te prosil, da jih posreduješ. --Janezdrilc 02:59, 13. december 2007 (CET)[odgovori]

Na žalost nimam nobenih podatkov. Ali je deloval tudi izven Slovenije? --xJaM 15:02, 13. december 2007 (CET)[odgovori]

Tega ne bi vedel, ampak ok, bom pač kako drugače poskusil. --Janezdrilc 21:44, 13. december 2007 (CET)[odgovori]

Končno sem po nakjlučju našel za koga gre: Aleksander Rauter, ki so mu rekli Sašo. Tole sem našel o njem: [2], [3]. Gotovo bi bilo njegovo življenje in delo vredno preučiti... --Janezdrilc 20:30, 9. december 2008 (CET)[odgovori]

Celjski grb (Ulrik II.)[uredi kodo]

Že leto nazaj sem prerisal tvojo sliko Slika:Celje-grb.png v Slika:Celje-grb.svg. Ker si ti svojo sliko objavil pod GFDL, jaz pa kar pod javno last, bi te vprašal, če nimaš nič proti. Sicer je grb že tako v javni lasti, ampak vseeno. --Domen 16:28, 21. december 2007 (CET)[odgovori]

Kot enega od rednih Wikipedistov bi te prosil, če si lahko vzameš nekaj časa in podaš kakšne predloge za nove IČ ter posledično sodeluješ pri glasovanju. Hvala ti v naprej! LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 20:03, 21. december 2007 (CET)[odgovori]

Zanima me tvoje mnenje. Glede na to da je Bozic, mi je malo sporno da je Messerschmidt izbrani clanek ravno zdaj, sicer je po vsebini in zapisu kvaliteten, ma se mi vseeno zdi, da ne pase trenutno na glavno stran. Za primerjavo lahko navedem, da je muzej v Auschwitzu zaprt in danes in jutri, verjetno tudi zaradi spostovanja do zrtev.--Ines 16:30, 24. december 2007 (CET)[odgovori]

Mislim, da sem se za ta članek že pred časom vzdržal - čeprav sem relativno velik ljubitelj letalstva, pa tudi članek je obširen. 'Mašine', ki so sejale smrt, verjetno človeštvu niso preveč za zgled. V tem času pa sploh ne paše na glavno stran. --xJaM 16:37, 24. december 2007 (CET)[odgovori]

Sprememba uporabniškega imena[uredi kodo]

Glej tu. Hvala v naprej! LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 14:35, 24. december 2007 (CET)[odgovori]

Torej "Chiquita" v "Andreja Pregelj". Hvala ti! LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 15:22, 24. december 2007 (CET)[odgovori]

Vprašanje[uredi kodo]

Ali ne moreš spati in tije dolg čas? Pojdi na Trg celjskih knezov. Jaz zaradi nog ne morem. --Janez Novak 00:15, 1. januar 2008 (CET)[odgovori]

Se bojim petard ... --xJaM 00:19, 1. januar 2008 (CET)[odgovori]
No, srečno 2008 še od enega Wikipedista, ki je ostal doma ;) (in pomaga mirit 3 pse, ki se bojijo petard) --Yerpo Ha? 00:28, 1. januar 2008 (CET)[odgovori]

Jaz sem že spal, pa me je prebudila tekostrukcija bitke pri Kursku.--Janez Novak 00:32, 1. januar 2008 (CET)[odgovori]

Srečno obema. Naša psička pa na novo leto in petarde sploh ne trza. --xJaM 00:36, 1. januar 2008 (CET)[odgovori]

Obema želim srečno in zdravo Novo leto. Polagam pasijanso (seveda z digitalnimi kartami) in dobro da nisem vraževeren. Vse partije se mi izidejo. --Janez Novak 00:40, 1. januar 2008 (CET)[odgovori]

uporabnik:74.86.0.130[uredi kodo]

Mislim, da bi ga mogli blokirat po hitrem postopku. --5er 22:03, 17. januar 2008 (CET)[odgovori]

Rotim te, blokiri ga!--5er 22:11, 17. januar 2008 (CET)[odgovori]

Kuzn(j)ecova[uredi kodo]

Zdravo,

si lahko, prosim, pogledaš tale pogovor. Iščemo ustrezen zapis priimka Кузнецовa. Jaz bi glede na zemljepisni imeni Kuzneck in Doneck sklepal na zapis Kuznecova, a sem v VSL našel Kuznjecov (z mehkim e) za ime slikarja. LP, Jalen 09:43, 29. januar 2008 (CET)[odgovori]

pmm je Kuznecov. Ta priimek bi nekako šel v poglavje 6 pri zapisovanju imen, vendar nekega pravila, o tem ali 'е' za 'н' v splošnem pišemo 'je', ni, oziroma ga ne poznam. Je nekaj izjem kot npr. Onjegin, vendar ni videti, da bi pisali 'je', razen v končajih '-нев'. Sicer je navedba ~ prav tako pišemo je za nekaterimi soglasniki res morda preohlapna. Imamo že škrbinski članek o admiralu Kuznecovu, čas pa bi tudi bil za razločitveno stran Kuznecov(a). Saj 'е' je v tem primeru tako ali tako mehek in tudi ni potrebe pisanja mehkega znaka 'ь' za 'н', da bi bilo Кузньецов (google in ru:wp npr. ne najdeta nobenega Кузньецова). Seveda, besed kjer je zveza '-нье-', je v ruščini kar nekaj - največ glagolnikov (podobno kot v slovenščini) (аканье, аханье, барышничанье, беганье, бездельничанье, воскресенье, всхлипыванье, вязанье, вяленье, гоготанье, гуденье, жеванье, карабканье, кваканье, кушанье, лентяйничанье, мяуканье, тявканье, хлюпанье, хрюканье, чириканье, щёлканье, ...) in/ali samostalnikov (безвременье, бомбоньерка, браконьер, бутоньерка, варенье, виньетка, воскресенье, вязанье, говенье, гулянье, жалование/жалованье, шифоньер, ...). Res je tudi, da se 'е' v Кузнецов izgovarja [je], vprašanje pa je naprej kaj to pomeni za prečrkovanje v slovenščino. Moskva se zaradi 'knjižnega' akanja izgovarja [maskvá], pa je ne pišemo tako. Podobno kot pri 'ё', čeprav je (poglavje 7) tukaj bolj jasno: za tremi vedno trdimi soglasniki 'č', 'š' in 'ž', ter za vedno mehkim 'šč', pišemo 'o', drugače pa 'jo'. Pri 'ё' je posebnost še ta, da je v besedi vedno naglašen, 'е' pa jasno ni (акционе́р, ахине́я, бароне́сса, бедне́ть, эне́ргия, nenaglašen: алба́нец, анекдо́т, анеми́я, Кузнецо́в). Enostavno bi bilo za prečrkovanje tudi za 'е' narediti podobno pravilo kot za 'ё', vendar ga pač ni. Tudi Кузнёцов (in Кузньёцов) google ne najde nič, ru:wp pa najde le Кузнецов, v glavnem zaradi tega ker vsi 'ё' ne pišejo (več). Izjema za 'ё' za vedno trdim 'š' je npr. Чебышёв, po pravilu za vedno mehkim 'šč' pa jasno Хрущёв (v slovenščini (privzeto) Čebišev, drugače pa vedno Čebišov in Hruščov), tako da primera za 'е' in 'ё' le nista čisto enakovredna, da bi bilo pravilo za prečrkovanje za 'е' že zrelo. Bi pa bilo tudi zanimivo vedeti zakaj so v VSL zapisali Kuznjecov. --xJaM 17:23, 29. januar 2008 (CET)[odgovori]

Hvala za razlago. Kot kaže, se bo znova treba dogovoriti o tem, ali bomo pri Rusih v naslovih člankov uporabljali srednja imena ali ne. Svoje mnenje lahko poveš tule. Meni je načelno vseeno, sprejel bi obe možnosti, gre se mi le za doslednost. LP, Jalen 10:59, 30. januar 2008 (CET)[odgovori]


Zdravo,ne vem, kam sodi članek Improvizacija. LP Kapitan 15:32, 14. februar 2008 (CET)[odgovori]

Nočni pozdrav[uredi kodo]

Se ti oglašam iz Slovenije (hec, ja doma sem). Opažam, da sem kar že celo leto tukajle na wp bolj ali manj prisotna. In nočni ptič kot ti, kaor vidim. Kaj se je zgodilo potem s tvojim predlogom za administratorstvo (moje)? Upam pa sicer, da čakaš lunin mrk.. Jaz na žalost ne vidim lune. to bi lahko dodali recimo za danes: na današnji dan -samo tako ideja.--Amazone7 03:01, 21. februar 2008 (CET)[odgovori]

Kot začetnika :sl WP, bi te prosil, da pogledaš Uporabnik:Klemen Kocjancic/NUK in podaš svoje mnenje. HvN! LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 07:39, 23. februar 2008 (CET)[odgovori]

PMM bi moral biti Medvedjev. LP, Jalen 21:37, 26. februar 2008 (CET)[odgovori]

Morda, ja. Končaj -дев sicer eksplicitno v kakšnem pravilu ni naveden, je pa 'д' seveda mehak, če ne, bi bilo Медведэв, kar pa je po googlu kar redko in tudi sicer se 'э' v ruskih besedah razen na začetku in v tujkah ne pojavlja, in gre verjetno za tipkarske - najde pa tudi Медведьев, kar so morda tudi tipkarske (sicer jih je trenutno kar 3680). Na ru: pa strogo ni nobenega Медведьев. Zanimivo, Pretnarjev R-SS ima npr. navedene priimke Лебедев (pri nas npr. Lebedev in enkrat Lebedjev kot Valentin Vitaljevič Lebedjev na seznamu herojev SZ), Тургенев in Яковлев, nima pa, kot pri drugih imenih, dodanega slovenskega zapisa. Verjetno je le-ta mišljen kot standarden, kar pač to že pomeni. Ali je bil kakšen poseben razlog, da so mehke soglasnike, kot je v tem primeru 'д', pa morda še kakšen, z razliko od 'л', 'н', 'р' in 'с' v pravilih opustili? Saj so taki vsaj še (mislim mehki in trdi): 'б', 'в', 'г', 'д', 'з', 'к', 'м', 'п', 'т', 'ф' in 'х'. Googla pa tudi ne znam pripraviti, da bi iskal niz(e) kot npr. "*фев site:ru.wikipedia.org". Ali ima Google sploh to možnost, podobno kot npr. kakšen Unixov grep? Lebedev in Medvedev sta še verjetno vprašljiva, in priimki s končaji navedenih soglasnikov. --xJaM 22:17, 26. februar 2008 (CET)[odgovori]

Ne vem, zakaj Pravopis navaja samo končaje '-лев', '-нев', '-рев', ampak '-дев' bi PMM nujno sodil tja. Klasični primer slovenjenja Medvedjev je verjetni Putinov naslednik Dimitrij Medvedjev. Sem malo pogledal ruski google, ampak žal ne najdem takih možnosti iskanja. --Jalen 22:38, 26. februar 2008 (CET)[odgovori]

Čehi uporabljajo zapis Medveděv (glej češki interwiki). --Jalen 22:41, 26. februar 2008 (CET)[odgovori]
Ja, zanimivo to v Pravopisu. Saj pravim, ali so morda navedli te končaje le kot nekaj primerov. Na ru: obstaja očitno le en Medvedjev, saj stran Медведев vodi do Дмитрий Анатольевич Медведев. Google [4] jih najde seveda veliko več. Poljaki pišejo Miedwiediew. --xJaM 22:50, 26. februar 2008 (CET)[odgovori]
To sem že spraševal, vendar nisem dobil 100 % odgovora. Kako bi bilo če bi bila npr. lestvica SKM - lestvica Sponheuerja-Karnika-Medvedjeva? Nazadnje sem npr. zapisal enačba Clapeyrona-Mendelejeva. Bili so tudi npr. predlogi kot enačba Clapeyrona in Mendelejeva - čudno pa bi se slišalo (ali pa ne) lestvica Sponheuerja, Karnika in Medvedjeva. Imaš, Jalen, morda kakšen nasvet v zvezi s tem? --xJaM 23:10, 26. februar 2008 (CET)[odgovori]

PMM je poimenovanje Medved(j)ev-Sponheuer-Karnikova lestvica strukturno običajno glede na to, da gre za strokovni termin. Analogni primeri so npr. Mercalli-Richterjeva lestvica ali pa Creutzfeldt-Jakobova bolezen. --Jalen 13:32, 27. februar 2008 (CET)[odgovori]

Mislil sem (tudi) na desne prilastke. Potem bo verjetno »enačba Clapeyron-Mendelejeva« tudi v redu? Če bi to kolikor toliko držalo, je treba popraviti par izrekov, enačb ipd. --xJaM 14:17, 27. februar 2008 (CET)[odgovori]

Sicer nisem matematik ali fizik, tako da govorim bolj na pamet, ampak PMM je to v redu. V VSL sem našel Clausius-Clapeyronova enačba. Mendelejev je malo bolj problematičen, ker se že itak konča na -ev, tako da *Clapeyron-Mendelejevova enačba najbrž zvenela malo okorno. --Jalen 14:24, 27. februar 2008 (CET)[odgovori]

Kakšno poimenovanje pa se uporablja v strokovnih virih? --Jalen 14:36, 27. februar 2008 (CET)[odgovori]
Fiziki (no, ne samo oni) morda včasih ne gledajo preveč na slog - vsaj parkrat sem zapazil, da imenujejo kakšne stvari bolj na trdo. Splošne plinske enačbe pod tem imenom v slovenskih virih (še) nisem našel. Morda bi fiziki imenovali kar (levo ali desno) enačba Clapeyron-Mendelejev, kar se včasih zgodi. Še en podoben zgled sem našel na Koideova enačba - Cabibbo-Kobajaši-Maskavova matrika (en:). Pa ni slučajno Maskavov, temveč Maskava. Tu bi verjetno za poznavalce japonščine bila sporna Kobajaši in Maskava ... Kot sem že enkrat zapisal, so nekateri naši prevajalci rabili leve prilastke kot desne v obliki: Dostojevskega roman, in po tem zgledu bi bilo Clapeyron-Mendelejeva enačba, vendar se menda to ne rabi več. Seveda, besed, ki zvenijo kot da so že sklanjane, ne moremo naprej sklanjati kot Mendelejevov ipd. Google najde ([5]) kakšnih 73 zadetkov za »Clapeyron-Mendeleev equation«, od katerih je veliko ruskih avtorjev, oziroma angleških prevodov njihovih del. V ru: imajo zapisano tudi уравнения (закона) Менделеева-Клапейрона, kar delno reši problem - Mendelejev-Clapeyronova enačba. To ime sicer nosi oblika SPE:
--xJaM 19:12, 27. februar 2008 (CET)[odgovori]

Bi imeli raje geslo Institut »Jožef Stefan« ali Institut Jožef Stefan, glede na to, da naj bi ne uporabljali navednic tipa "_"? Ziga 07:49, 27. februar 2008 (CET)[odgovori]

Iz zgodovine članka je razvidno, da je Heretik prestavil na trenutno popimenovanje. Glede na uradno spletno stran je to tudi uradni naziv inštituta. Zaradi mene lahko prvo, drugače pa je pmsm Inštitut Jožefa Stefana 'pravilneje'/'lepše', vsaj glede na zgled Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Se strinjam, Inštitut Jožefa Stefana (tj. Inštitut imena Jožefa Stefana) bi bilo z vidika knjižne slovenščine še najbolj oz. edino pravilno, za naše potrebe pa bi PMGP zadoščalo geslo Inštitut Jožef Stefan, vsekakor brez narekovajev. --Duxborut 15:36, 1. avgust 2008 (CEST)[odgovori]

Čestitke[uredi kodo]

Še uradne čestitke - za šest let dela! --Andrejj 20:27, 27. februar 2008 (CET)[odgovori]

Uh, šest let vztrajnosti. Čestitam! --Wailer 21:08, 9. marec 2008 (CET)[odgovori]

Preusmeritve[uredi kodo]

Ne vem, če veš, ampak pri usmeritvah ni treba zapisati povzetka urejanja, ustvari se samodejno.--Wailer 21:08, 9. marec 2008 (CET)[odgovori]

Aha, hvala! Bom upošteval. --xJaM 21:10, 9. marec 2008 (CET)[odgovori]

Eduard Ševardnadze[uredi kodo]

ali niso slovenski mediji njegovega imena slovenili v "Edvard"? Ziga 11:45, 10. marec 2008 (CET)[odgovori]

Morda, ja. Ker pa gre izvirno za gruzinsko ime, seveda težko še kaj rečem. Če pa gre za rusko ime Эдуард, v kakšnem drugem zgledu, ga tudi verjetno ne slovenimo kot nekatere druge (Peter, Aleksander, Dimitrij, ...). --xJaM 15:44, 18. marec 2008 (CET)[odgovori]

Jaz bi pustil Eduard. Glede merjenja/meritev moram pa najprej malo pobrskat po virih. --Jalen 17:23, 18. marec 2008 (CET)[odgovori]

Omenjena predloga ima vdelan navedek, zato moraš na straneh kjer jo vključiš, dodati tudi poglavje z viri ({{refsez}}). --Yerpo Ha? 12:12, 21. marec 2008 (CET)[odgovori]

Hvala za opozorilo. Ob poplavi vdelanih ukazov, sem to spregledal. --xJaM 12:14, 21. marec 2008 (CET)[odgovori]

Temeljni članki[uredi kodo]

Ko ravno vidim da zelo aktivno ustvarjaš članke s področja matematike... Če ti bo slučajno zmanjkalo idej za pisanje, so nekateri članki iz seznama temeljnih za enciklopedijo zelo pomanjkljivi, npr. algebra, matematična analiza, geometrija, matematična indukcija, itd. (glej seznam). --Yerpo Ha? 13:55, 8. april 2008 (CEST)[odgovori]

Hvala za opombo. V zadnjem času sem nekoliko dopolnil zgodovino matematike. Ostalo še pride na vrsto, saj . --xJaM 14:23, 8. april 2008 (CEST)[odgovori]

Primitivna funkcija[uredi kodo]

Predlagam, da bi del članka Primitivna funkcija (namreč razpredelnico) prenesli v že obstoječi članek Tabela integralov. LP, Marino 10:44, 15. april 2008 (CEST)[odgovori]

Lahko. Zanjo sem se kar potrudil. Malo sem se zgledoval po fr: in dodal še kakšen zgled. Zaradi takšnih zgledov bi razpredelnico sam sicer pustil v članku. Ker pojem ni tako intuitiven, se mi zdi, da ne boli glava od kakšne razpredelnice več. Na fr: je še preglednica sestavljenih funkcij, ki sem jo mislil še dodati. Članek sem napisal tudi, ker sem mešal angleški izraz antiderivative s posplošenim integralom. Včasih angleščina ni ravno priročna za slovensko matem. terminologijo, se mi zdi. Morda je kje še kakšna napaka. --xJaM 11:00, 15. april 2008 (CEST)[odgovori]

Meni bi se zdelo smiselno, če bi v članku Primitivna funkcija ostalo nekaj osnovnih formul, večja tabela pa bi bila v drugem članku. Še glede angleščine: integral v angleščini praviloma pomeni določeni integral, v slovenščini pa se uporablja za oboje: določeni in nedoločeni integral. Zato tudi oni za nedoločeni integral uporabljajo izraz antiderivative, pri nas pa anti-odvod ni v uporabi. Marino 12:27, 15. april 2008 (CEST)[odgovori]

Saj, tudi sam sem mislil na nekaj osnovnih enačb, pa je morda preglednica narastla. Ja, rabil sem nekaj časa, da sem 'dešifriral' 'proti-odvod' in se MMG pri enotski stopnici zmotil. Če meniš, da je preglednica predolga, jo seveda skrajšaj, ali pa celo prestavi. Po navadi so pri nekaterih funkcijah tukaj navedene absolutne vrednosti, tu pa je rešeno z označbami množic kot npr. , na kar je treba, med drugim, biti pozoren - na primer: , ipd. --xJaM 14:30, 15. april 2008 (CEST)[odgovori]

Odločil sem se, da članek Primitivna funkcija pustim tak, kot je (saj je zelo v redu), pač pa sem nekaj integralov prenesel še v članek Tabela integralov. Da ne bo kar vse isto, pa sem jih zapisal v nekoliko drugačni obliki. LP, Marino 12:26, 23. april 2008 (CEST)[odgovori]

Super. Drugi del članka, ki je (večinoma) 'plain' prevod iz en: bi bilo treba tudi še malo pretresti. --xJaM 12:30, 23. april 2008 (CEST)[odgovori]

Geometrijske točke[uredi kodo]

Andrejj je opozoril na dejstvo, da lahko točka pomeni še kaj drugega, zato uporabi za zglede iz geometrije Kategorija:Geometrijske točke in ne samo Točke. LP, Marino 11:52, 7. maj 2008 (CEST)[odgovori]

Prav. Sicer je morda pojem točka največkrat rabljen za točko v geometrijskem/matematičnem smislu in bi lahko članek ostal kjer je bil. Podobno je za lik kvadrat, premica pa npr. ostaja kot taka. Ali pa iz fizike telo, čeprav tudi geometrijsko telo ali telo (geometrija), ipd. Verjetno se da za kakšnih 60-80% (splošno znanih) matematičnih pojmov najti druge pomene. Še en pomen za točko mi pride na pamet - point of no return, ki je verjetno točka brez vrnitve, še širše pa pot brez vrnitve, ali kaj podobnega. Oziroma v refrenu pesmi Talking Heads: »We're on a road to nowhere ...«, in če parafraziram, pot nikamor brez vrnitve. --xJaM 13:24, 7. maj 2008 (CEST)[odgovori]

Slučajno sem odkril tvoj članek izpred par let o tej dami in zdelo se mi je potrebno označit ga kot pristranskega. Glej pogovorno stran za podrobnosti, če imaš kaj dodati. --Yerpo Ha? 16:44, 3. junij 2008 (CEST)[odgovori]

2. srečanje Wikipedistov (26. junij 2008)[uredi kodo]

Pozdravljen!

Lepo si vabljen na 2. srečanje Wikipedistov, ki bo po vsej verjetnosti v Grosupljem, v četrtek, 26. junija 2008. Prosim, da na Wikipedija:V živo/junij 2008 potrdiš/zavrneš svojo prisotnost glede na ponujene termine (lahko dodaš tudi novega). Če bo dovolj prijavljenih bom nadaljnja obvestila posredoval pod lipo. Koordinator Miha, 18:55, 3. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Birokrati, občasno poglejte, če je kakšno novo ime za prestavit. lp., Ziga 13:57, 5. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Opazil sem, da predloga {{Navedi knjigo}} ne upoštev standardov za navajanje virov, kot so v navadi v slovenščini (Wikipedija:Navajanje virov#Oblikovanje navedkov). Mogoče je tudi to razlog, da nekateri pisci člankov te predloge ne uporabljajo.

Odločil sem se, da poskusim predlogo izboljšati. Moja poskusna verzija je zdaj shranjena kot {{Navedi knjigo 2}}. Nekaj zgledov uporabe je na pogovorni strani: Pogovor o predlogi:Navedi knjigo 2.

Če misliš, da sem predlogo izboljšal dovolj kvalitetno, bi se programsko kodo potem lahko preneslo na originalno Navedi knjigo. Vsekakor predlagam še malo testiranja - če opaziš probleme, sporoči. LP, Marino 12:06, 11. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Vsekakor sem za uskladitev z našimi 'standardi'. O tem smo že veliko povedali na pogovorni strani. Ne vem niti, če je trenutna različica na projektni strani o navajanju virov produkt tega kar smo/so se dogovorili. Vnašanje virov prek teh predlog vzame kar nekaj več časa, in upam, da se potem nekako vsaj malo obrestuje. Fino pa bi bilo (oziroma je), da ni treba gledati na vrstni red argumentov, ki se potem glede na predlogo sami postavijo v vrsto - tako ali drugače. Mene ne moti toliko ta ali ona ((ne)standardna) oblika, ampak bolj nepoenotene oblike.

Zdaj (spet) kaže založnika. Tako je pri teh predlogah - pomotoma sem zbrisal en sam znak | pa je vse narobe. Marino 18:18, 11. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Geometri[uredi kodo]

Predlagam ukinitev »geometrov« - preberi Pogovor o kategoriji:Geometri. Ker si ti avtor večine člankov te vrste, te vprašam, če se strinjaš, da se jih prestavi kar med matematike? Marino 16:49, 12. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Se strinjam z ukinitvijo kategorije. Mislim da takšnih kategorij nisem tvoril - rabil pa sem izraz geometer. V samem besedilu bi ga načeloma pustil. --xJaM 16:54, 12. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Ker mislim, da ima beseda geometer dejansko lahko tudi drugi pomen (najbrž so ga pri SSKJ enostavno spregledali), se strinjam - naj ostane v besedilu, ampak kategorija pa res ni potrebna. Marino 17:19, 12. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Male kapitalke[uredi kodo]

Zakaj so potrebne Male kapitalke pri navedi knjigo? --Andrejj 23:44, 17. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Zakaj so namenjene, ne vem točno. Jih pa precej (nekateri) uporabljajo. Mislim da, predvsem na en:. Marino se je odločil, da bo še naprej 'standardiziral' rabo navajanja virov. Glej tudi dva (±1) paragrafa višje. --xJaM 23:47, 17. junij 2008 (CEST)[odgovori]
No, mislim, zakaj so namenjene ... Če ne drugega, zgledajo lepo, pa morda v redu učinkujejo (beri lažje padejo v oči) - preprosto povedano. --xJaM 23:52, 17. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Standardizacija je v redu (čeprav poznam vsaj pet standardizacij) - ampak kapitalke so po moje nepotrebne, če pa že, naj so vključene v predlogo. --Andrejj 23:53, 17. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Dobra ideja sicer o vključitvi v predlogo. Vidim, da si o tem že sprožil debato tukaj avgusta 2007, pa ni bilo nobenega odgovora. Sam sem 'pr(i)/(e)vzel' navajanje virov z omenjenimi malimi kapitalkami iz tega članka. Tukaj navajajo rabo te predloge za harvardski tip referenc, tako da verjetno niso/ne bodo za naše vrste navajanj. --xJaM 00:04, 18. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Tudi tukaj se pri navedbah virov pojavljajo pri priimkih VELIKE ČRKE. --xJaM 01:36, 16. avgust 2008 (CEST)[odgovori]

Pokrajine[uredi kodo]

Zakaj tole? --Andrejj 13:04, 30. junij 2008 (CEST)[odgovori]

V bistvu ne vem zakaj. Drugače pa hvala da si popravil. Bom v bodoče pazil na takšne stvari. --xJaM 14:42, 30. junij 2008 (CEST)[odgovori]

Riemann[uredi kodo]

Tole te bo mogoče zanimalo... --Yerpo Ha? 13:04, 3. julij 2008 (CEST)[odgovori]

Ja, vsekakor. Članka trenutno še ni(mamo). Anonim je na angleško stran 2. julija dodal vest: On July 1 2008 Xian-Jin Li of the Department of Mathematics, Brigham Young University, Provo, Utah, a researcher in analytical number theory submitted a possible proof of the Riemann hypothesis [6] to the arXiv.org journal of Cornell University«, ki jo je David Eppstein kmalu poničil, češ da arxiv ni revija, ..., še malo kasneje pa je le dodal nekaj besed o tem. Očitno gre res za težavno stvar, čeprav se navidezno zdi 'čisto' preprosta, in na drugi strani gotovo kaže na Riemannovo nekakšno veliko moč intuicije, saj je morda res 'zadel' kako je z domnevo. Verjetno v tem trenutku malo strokovnjakov tudi ve kako je z dokazom DeBrangesovega doktoranta z Univerze Purdue leta 1993 Xian-Jina Lija - drugače bi Eppstein pustil navedbe anonima in ne bi čakal, da članek v arxivu 'obravnavajo' strokovnjaki. Članek je seveda zelo tehničen. Že pred časom, mislim da, je tudi DeBranges podal nekaj 'dokazov'. Nekako v tem smislu je morda podobno kot pri Fermatovemu velikemu izreku, kjer naj bi Fermat imel dokaz, vendar ga je menda nekam založil, kar je zelo malo verjetno. V tem smislu pa, jasno, Fermata in Riemanna ne moremo primerjati, ker je Riemann gotovo vedel več kar se tiče obravnavane teme kot Fermat, ki je zgolj ugibal. Hilbert je menda verjel, da domneva še dolgo ne bo rešena, in jo je leta 1900 seveda dal na svoj seznam nerešenih problemov. Sicer navijam za Xian-Jina Lija, da je morda končno rešil 'muk' matematikov duha Riemannove domneve. Pa tudi na mnogih mestih so obljubljali, da bo rešitev domneve, rešila še mnogo drugih nerešenih problemov. Tako na oko pa bi se pridružil Turingu, ki je menil, da je domneva nepravilna. Če prav vem, so tudi novembra 2005 prekinili z mrežnim računanjem ničel Riemannove funkcije ζ s projektom ZetaGrid. Našli so sicer res nekaj 'skoraj' protiprimerov, vendar pravega ne. Ravno sem se zadnjič npr. vprašal zakaj npr. med TV programi namesto reklam kdaj pa kdaj ne predvajajo kakšen matematični problem kot je npr. slavna Riemannova domneva. V popularni kulturi se je domneva v zadnjem času pojavila v Howardovem filmu Čudoviti um, kjer je Nash navedel, da se ukvarja z njo, pa v Maddnovem filmu Dokaz, kjer je lik trdil, da je rešil problem, podoben Riemannovi domnevi, drugače pa se mi zdi, da je ljudem več ali manj vseeno ali je pravilna ali ne. --xJaM 18:21, 4. julij 2008 (CEST)[odgovori]
Ravno sem se zadnjič npr. vprašal zakaj npr. med TV programi namesto reklam kdaj pa kdaj ne predvajajo kakšen matematični problem kot je npr. slavna Riemannova domneva
Stanje duha današnje, bi jaz temu rekel... še na Slashdotu, kjer sem opazil novico in ki je "geekovska" novičarska stran (ob čemer bi pričakoval, da bo vsaj kakšen navdušenec nad matematiko znal povedat kaj več o zadevi), je poleg linka pisalo samo "We've mentioned recent advances in the search for a proof but if true, I'm told this is important stuff. Me, I use math to write dirty words on my calculator." Instant zadovoljevanje potreb je očitno dovolj pomembno opravilo. Vedno bolj sem prepričan, da bi se moral parkirat kakšen NLP v orbito da bi se ljudje malo zbudili. Pa še to bi verjetno privedlo v čisto drugo skrajnost. --Yerpo Ha? 20:17, 4. julij 2008 (CEST)[odgovori]
Žena me je ob zgoraj navedeni izjavi 'zabila', češ da televizijci pač služijo s tem. Vem, da služijo - na drugi strani pa tako tudi kradejo 'dragoceni' in kratko odmerjeni čas gledalcev. Še ena pojavitev Riemannove domneve: ravno včeraj se je pojavila v nanizanki Številke (NUMB3RS) (6/13(?), »Prime Suspect« #105) na 2. programu TV Slovenija. Vse lepo in prav. Zanimivo je sicer vpletati življenja matematikov, oziroma matematičnih vsebin v popularne zgodbe, ni pa prav, da se kaže kako se lahko matematika, tako ali drugače, izrablja za nečedne zadeve. Nič kaj v hardyjevskem duhu, da je prava matematika dejansko 'neuporabna'. Že Arhimed je menda moral izumljati vojaške naprave za obrambo Sirakuz. --xJaM 11:37, 7. julij 2008 (CEST)[odgovori]

Abugida[uredi kodo]

Zdravo! Sem odgovoril pri sebi. NikNovi 20:17, 8. julij 2008 (CEST)[odgovori]

Sedaj sem končal, tako da lahko popravljaš članek, jaz bom samo par dneh še enkrat preveril vse simbole, če so res pravilno zapisani. Dodal sem še naslov za abugide severnoameriških indijancev (če je že slika). Opis je sedaj verjetno preveč specifičen in poudarja indijske abugide, samo ostalih jaz ne poznam. Če bi se dodali še opisi ostalih abugid, bi lahko bil opis splošen, podrobnosti pa bi se prenesle v podpoglavje o indijskih abugidah. Aja, pa seznam večine indijskih abugid bom dodal, pa popravil transkripcijo imen teh pisav. --NikNovi 23:55, 8. julij 2008 (CEST)[odgovori]
Še majhen dodatek: včeraj sem še malo pogledal, kako se piše v giz in v tistih indijanskih pisavah. Pa so res bolj zlogovne pisave kot pa zlogovne abecede. Vse skupaj mi je bilo čudno, pa sem šel preverjati, kje se nahajajo posamezne pisave.
V ancientscripts.com imaš japonske pod logophonetic (logosyllabaic), verjetno zato ker v pisavi kombinirajo zlogovne pisave z kitajskimi ideogrami, pisavi sami zase (katakana in hiragana) pa sta zlogovni. Indijanskih pisav tam nisem našel. Etiopska pisava giz je med čistimi zlogovnimi pisavami (syllabary). Indijske pisave pa so med zlogovnimi abecedami (syllabic alphabet).
V omniglot.com so tudi indijanske pisave. Japonski pisavi ter indijanske pisave so med zlogovnimi pisavami (syllabary). Vse indijske pisave pa so med zlogovnimi abecedami (syllabic alphabet). Tam je tudi pisava giz, pa še en klinopis med izumrlimi. Ko pa na svojih straneh opisuje pisavi pri giz piše 'abugida', pri devanagari pa 'alphasyllabary /abugida'.
Knjiga 'Atlas jezikov' daje giz, ki jo imenuje etiopska pisava, med zlogovne pisave, indijske med zlogovne sisteme, indijanske (Krijci) pa so 'pretežno zlogovne narave'. Knjige 'Pisava spomin človeštva' pa pravi: "pisava brahmi je popolnoma alfabetska, sestavljena je iz soglasnikov in samoglasnikov" (trenutno etiopske in indijanskih ne najdem).
Tako da je vse skupaj malo pomešano. Morda bi kazalo malo prerazdeliti strani - indijanske se dodajo med zlogovne pisave, etiopska in indijske ostanejo med abugidami, ki se jih prevede kot alfasyllabarije (abecedno-zlogovne pisave?), indijske pa se omeni kot podskupino, z značilnostmi zlogovnih abeced? Ali pa nekaj podobnega... --NikNovi 08:11, 9. julij 2008 (CEST)[odgovori]
Zapleteno, ja. Treba si bo vzeti čas in urediti, kot praviš. Zaradi tega si verjetno dal ven nekaj začetnih izrazov. Vidim, da ti je ponagajala skladnja wiki z označitvijo razdelkov. Najvišji razdelki imajo dva znaka »==«, podrazdelki pa toliko več, čeprav, zanimivo, deluje tudi z enim znakom »=«. Ne spomnim se sicer, da bi to delovalo - morda pa so dopolnili programje!? --xJaM 13:44, 9. julij 2008 (CEST)[odgovori]

Hrvaška in slovenska ZF[uredi kodo]

Sem pokazal tvoja članka Tanji Cvitko (tukaj registrirana kot Uporabnik:Tanja C., samo sodelovat nima časa). Je rekla da ravno piše razširjeno verzijo hrvaškega članka in da bo verjetno kaj dopolnila. Kar se vsebine tiče, samo dva komentarja: prvič sliši za Revijo X; sem malo preveril po internetu (kolikor pač lahko, ker jim spletna stran ne dela) in je tudi jaz ne bi uvrščal med ZF, ker kolikor vidim pišejo o ufologiji, vesoljcih in ostalih teorijah zarote. Revija Futura pa uradno ni prenehala izhajati. Sicer izhaja zelo sporadično cca. enkrat letno, ampak še lani je izšla ena številka, tukaj pa se občasno oglaša urednica z novostmi. --Yerpo Ha? 12:07, 16. julij 2008 (CEST)[odgovori]

Aha. Tudi sam sem hotel obvestiti Tanjo, ker sem za slovensko ZF med drugim črpal iz njenih prispevkov (spletnem v hrvaščini, in v Neskončnosti v slovenščini, ki sem ju tudi navedel). Šele, ko sem članek napisal, sem dejansko videl, da je predsednica Prizme :-). Hrvaška ZF je prevod s hrvaške wp. Ja, za Revijo X nisem prepričan ali so objavili kakšno delo iz ZF, tako da lahko damo ven. Navedel sem le še reviji, za katere vem, da so ZF dela res izšla (ŽiT itak, pa Spiko). Gotovo so ZF dela še izšla/(izhajajo) kje. --xJaM 12:22, 16. julij 2008 (CEST)[odgovori]
Spodbudo za zapis članka o slovenski ZF sem dobil iz Remčevega angleškega zapisa, objavljenega na spletu. Tam se omenja tudi celjska Konstelacija. Če se prav spomnim, se tega kluba/društva/sekcije še spomnim, ne vem pa kdo so bili vse člani, oziroma morebitni znani člani, tako kot v ljubljanjskih sekcijah. Hm, morda Franc Puncer - Aci? Najbolj se spomnim mini lokalne konvencije. Od tedaj imam še en lep plakat. To so bili še časi ZSMS. Za prevajalce mi je togi sistem Cobissa pobral par ur, pa gotovo to še ni vse. No, nekaj pa je. --xJaM 12:56, 16. julij 2008 (CEST)[odgovori]


Kontakt[uredi kodo]

Prosila bi vas za eno informacijo v zvezi z delovanjem programa WikiMedia. Delam namreč na enem projektu, v katerega nameravamo vključiti tudi wiki. Ali vas lahko kontaktiram prek e-pošte? Moj naslov je sabina[DOT]podjed[AT]siol.net.

Bot username rename[uredi kodo]

Hi, I'd like my bot Uporabnik:Računalnik to be renamed to User:タチコマ robot. This rename request is per my wikimedia wide bot username rename. I have decided to have a single username to more efficiently use SUL. Thanks.

  • If this is not the right place to make this request, please move it to the right place.

-- Cat chi? 17:48, 13. avgust 2008 (CEST)[odgovori]

I guess this is the right place :-) Probably "User" should be replaced with local namespace "Uporabnik"? In MS IE I also do not see proper signs "タチコマ". --xJaM 18:01, 13. avgust 2008 (CEST)[odgovori]
1. You should put in just the username, neither with Uporabnik nor with User. 2. The signs are shown correctly, so I guess you could still do it without trouble. - Andre Engels 18:55, 14. avgust 2008 (CEST)[odgovori]
So, if I understand correctly I should change to ˇ"タチコマ robot"? Yes Firefox shows some Chinese signs, but MS IE not. --xJaM 00:22, 15. avgust 2008 (CEST)[odgovori]
Yes. :) -- Cat chi? 20:18, 15. avgust 2008 (CEST)[odgovori]
Done. --xJaM 21:11, 15. avgust 2008 (CEST)[odgovori]
You have renamed the page. You should have renamed the actual account. -- Cat chi? 13:06, 17. avgust 2008 (CEST)[odgovori]

Yes, indeed - stupid me. I guess this is resolved. Excuse me for inconvenience. --xJaM 14:10, 17. avgust 2008 (CEST)[odgovori]

Sveti Maksilijan Celjski[uredi kodo]

Videl sem, da si napisal članek Cerkev svetega Maksimilijana, Celje. Prosil bi te, če boš še kaj hodil tam okoli, ali bi lahko slikal oltarno podobo Maksimilijana - kip ali slika, ker bi jo vključil v članek Seznam slovenskih svetnikov, mogoče tudi - kakor vidim iz tvojega članka - podobo iz Kapele svetega Maksimilijana, če obstaja kakšna. In saj veš, mudi se ne. Ali veš mogoče še za kakšno cerkev posvečeno Maksimilijanu v Sloveniji? --Janezdrilc 20:57, 14. avgust 2008 (CEST)[odgovori]

Ja, sakralne zgradbe niso ravno moja domena - rodno mesto pa seveda. Za druge cerkve, morebiti posvečene Maksimilijanu, ne vem. Napisal sem še škrbino o drugem zgodnjekrščanskem mučeniku, Mohorju Oglejskem, katerega zgodba je nekako povezana z zgodbo o Maksimilijanu. Večina Celjanov verjetno cerkev in odličen Kalinov spomenik Trubarja pozna, kapelo, ki je danes čisto ob cesti, pa verjetno manj. Žal sem tudi trenutne slike cerkve, kipa in kapele zelo slabo pofotografiral, sicer s solidnim fotoaparatom - zašuštral sem wb, tako da so slike preveč modrikaste. Našel sem tudi razhajanja kam točno so prepeljali Maksimilijanove posmrtne ostanke. Naša wp na dveh mestih omenja solnograški Bischofshofen, eni viri bavarski Passau, nekateri viri pa navajajo, da jih je sveti Rupert raznesel na več krajev, kjer je zgradil cerkve. MMG, zanimivo si tudi uredil Predloga:Slovenci. Pri 'seznamu slovenskih svetnikov' se sicer prepleta s preglednico članka - verjetno pa le na manjših monitorjih. --xJaM 00:09, 15. avgust 2008 (CEST)[odgovori]

Izgovorjava[uredi kodo]

Glej Wikipedija:Pod_lipo#Izgovorjava.2Fnagla.C5.A1evanje