Uporabnik:Klemen Kocjancic/NUK

Kronologija

• 30. januar - prvi kontakt
• 31. januar/1. februar - uradno vabilo
• 20. februar - sestanek z mag. Alenko Kavčič-Čolić
• 2. april - predavanje

Ključni pojmi

• Splet 2.0
• Knjižnica 2.0
• Wikipedija
• COBISS
• IZUM
• Narodna in univerzitetna knjižnica

Predavanje

Ročna skica kot osnova predavanja

Splošno

• predavanje bo zaprtega tipa
• okoli 80 ljudi (iz knjižnic, fakultet, NUK-a, arhivov,...)
• 6 predavateljev, jaz naj bi bil drugi (Patrick bo prvi (kako v Nemčiji poteka Knjižnica 2.0), jaz, Jugoslav Petkovič, Vuk Čosić, Tanja Merčun, Zoran Krstulović)

Vsebina

• zahvala za povabilo
• kratka zgodovina Wikipedije
• predstavitev mreže (glej desno)
• predstavitev posameznih sklopov mreže (kako, zakaj, pridobitve, slabosti, možnosti,...)

• COBISS vs. Wikipedija (vpetost COBISS-a in Wikipedije; preplet dveh svetov)
• Wikipedija vs. Wikivir/knjige (povezava člankov s celotnim besedilom)
• Šole vs. Wikipedija (študentje v sklopu študijskih obveznosti sodelujejo na WP)
• NUK+DSP+Založbe vs. Wikivir/knjige (prenos literarnih besedil na Wikivir/knjige)
• Knjižnice vs. Wikipedija (sodelovanje knjižničarjev na WP)
• Second Life (sam bom zavzel bolj kritično pozicijo, a predlagal možnost vzpostavitve)

• zaključek

Komentarji

Powerpoint

Če je kdo tukaj bolj vešč grafičnega oblikovanja in ima kaj odveč časa, bi ga prosil za pomoč pri Powerpointu. LP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 13:59, 20. februar 2008 (CET)

Pri predstavitvi (izdelava prosojnic) ti lahko pomagam, če se ne bo javil kdo drug. Za izvirne avtorske slike pa lahko prosiš Uporabnik:Amazone7. lp, --Miha 13:52, 23. februar 2008 (CET)

Predlogi

V primeru, če mislite, da bi v predavanje dodal še kaj drugega, napišite. Oz. če imate še kakšne zamisli glede Knjižnice 2.0 ... lP, --Klemen Kocjančič (Pog. - Talk) 14:04, 20. februar 2008 (CET)

Seveda imam zaradi moje poklicne usmeritve konkreten komentar. Šola ni samo gimnazija in fakulteta. Vsi preveč zanemarjate tehniške šole, kot da so izginile in gimnazijam se polaga prevelik pomen, te šole pa zanemarja in ravno te tudi veliko uporabljajo wikipedijo. Predlagam, da dopolniš pri miselnem vzorcu ta razdelek. Če rabiš kako gradivo od mene, sem tudi na voljo.--Amazone7 14:30, 23. februar 2008 (CET)

Wikipedija in slovenska »Knjižnica 2.0«

Klemen Kocjančič

Najprej bi se rad v imenu slovenske Wikipedije zahvalil Narodni in univerzitetni knjižnici za povabilo na to strokovno srečanje. Sama predstavitev bo sestavljena iz naslednjih sklopov: predstavitev Wikipedije, predstavitev modela slovenske »Knjižnice 2.0«, predlog preoblikovanja Cobissa in možnost delovanja na Second Lifu.

Ker sam nisem strokovnjak s področja knjižničarstva, ampak le malo bolj napreden uporabnik spleta, bi vas prosil, da mojo predstavitev vzamete v tej luči – kaj bi laik rad videl pri Cobissu 2.0.

Pri tem bi vas opozoril, da uporabljam izraz »Cobiss 2.0«, ki pa se ne nanaša na programsko različico, ampak na Cobiss v duhu Spleta oz. Knjižnice 2.0.

2. slide

Izvirna, angleška Wikipedia je bila ustanovljena 15. januarja 2001 kot nadaljevanje projekta Nupedia. Ustanovila sta jo Jimmy Wales in Larry Sanger. Sama beseda je skovanka dveh besed: »wiki« (kar v havajščini pomeni »hitro«) in »enciklopedija« (iz stare grščine za »dobro zaobseženo izobraževanje« oz. »splošno znanje«). Danes je tako Wikipedija najbolj uspešno in znano spletišče, ki deluje na principu »Spleta 2.0«. Angleška različica ima čez 6 milijonov registriranih uporabnikov (od tega je čez 1.500 administratorjev), ki so napisali čez 2 milijona člankov. S tem je angleška Wikipedia decembra 2007 postala najbolj obsežna enciklopedija vseh časov (več kot 600 let je ta rekord držala Yongleva enciklopedija iz leta 1407). Je med desetimi najbolj obiskani stranmi na spletu po raziskavah Alexe in comScora, hkrati pa je to edina neprofitna spletna stran med prvimi desetimi.

Glavna prednost Wikipedije je, da je brezplačna in tako dostopna vsem, ki imajo dostop do spleta. Je t.i. »prosta enciklopedija«, kar pomeni, da so uporabniki Wikipedije hkrati avtorji člankov in uredniki vsebine. T.i. Wikipedisti tako delujejo zastonj in se odpovejo tudi lastnim avtorskim pravicam. Vsi vnosi na Wikipedijo so tako zaščiteni pod licenco GFDL (oz. Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije). To dovoljenje tako omogoča uporabnikom, da obstoječe besedilo nadalje razširijo oz. spremenijo in posledično sami širijo te spremenjene različice pod pogojem, da so tudi vsa izpeljana dela zaščitena pod licenco GFDL.

(prosto govorjenje)

Marca letos je tako delovalo 253 jezikovnih različic, na katerih je izdelanih več kot 10 milijonov člankov. Zaradi velikega števila Wikipedistov je enciklopedija znana tudi po izjemnem odzivu na aktualne dogodke, kar je tudi ena od njenih prednosti.

(prosto govorjenje – Benedikt XVI.)

Slovenska jezikovna različica je bila uradna ustanovljena 8. marca 2002. Do danes se je registriralo čez 15.000 uporabnikov (od tega je 29 administratorjev), ki so napisali čez 60.000 člankov; tako so med uporabniki od osnovnošolcev do upokojencev. Trenutno je na 30. mestu med vsemi jezikovnimi različicami.

3. slide

V skladu s principom Spleta 2.0 sem oblikoval to mrežo, ki vključuje tako uporabnike kot ponudnike in ustanove. Sam princip Spleta 2.0 tako stremi k temu, da spodbuja ustvarjalnost, prosti pretok informacij in najpomembneje – sodelovanje med uporabniki spleta. Ker pa je Cobiss občutljiv sistem, bi bilo prosto sodelovanje uporabnikov vprašljivo. Tako pa lahko sodelovanje uporabnikov poteka izven samega Cobissa, pri čemer pa je le-ta neposredno vključen v to mrežo sodelovanja. Tako bi se v mrežo vključile knjižnice, Wikipedija, Cobiss, založbe in antikvariate, šolske ustanove, Narodna in univerzitetna knjižnica, Društvo slovenskih pisateljev,… Nadalje bom posebej predstavil posamezne sklope.

4. slide

Osnovo te mreže tako predstavlja povezava med knjižnicami oz. knjižničarji, Cobissom in Wikipedijo.

5. slide

Trenutno ima Cobiss možnost omejenega vnosa osnovnih bibliografskih podatkov in pregled dostopnosti bibliografske enote po knjižnicah. Da pa bi zadovoljili vse bolj napredne sodobne uporabnike spleta in jih pritegnili k večji uporabi, pa ti osnovni podatki ne zadoščajo. Tako bi se v sklop Cobissove predstavitve bibliografske enote vključila tudi povezava na Wikipedijski članek, ki bi priskrbel dodatne informacije.

6. slide

To je primer Wikipedijskega članka o roman »Nepremagljiva«. Sam članek je razdeljen na več delov.

7. slide

Sam članek začne uvod, ki povzame najpomembnejše podatke o sami knjigi. Na desni strani lahko vidite t.i. predlogo »Infopolje Knjiga«, ki bi jo lahko primerjali s poljudno-strokovno različico Cobissove predstavitve. Pod uvodom je nameščeno avtomatsko generirano kazalo in seznam poglavij.

(prosto govorjenje: o urejanju strani; istočasno urejanje, Cobissove podvojitve)

8. slide

Glavni del članka pa predstavlja obnova vsebine, ki pa kot preostali članki vsebuje notranje povezave na druge Wikipedijske članke. Notranje povezave so tudi ena izmed prednosti Wikipedije: so preproste za ustvariti in omogočajo uporabniku, da skače med članki, ne da bi mu bilo potrebno uporabiti iskalnik.

(prosto govorjenje: rdeče in modre povezave)

9. slide

Temu sledi seznam izdaj. Spodnji del članka pa lahko označimo za administracijski del. Sledi poglavje »Glej tudi«, v katerega se vključi povezave na druge Wikipedijske članke, ki niso neposredni prisotni v dotičnem članku, a so pomembni za samo tematiko. Nato je prisotno poglavje »Zunanje povezave«, v katerega se nanizajo povezave na spletne članke izven Wikipedije; sem tako uvrstimo vse spletne strani, ki so pomembne za predstavitev tematike.

(prosto govorjenje: blogi, članki)

Wikipedija pa omogoča tudi neposredno povezavo z drugojezikovnimi članki iste tematike oz. v tem primeru iste knjige.

Seveda pa ta postavitev članka ni edina možna, saj lahko članki o knjigah vsebujejo še poglavja o interpretaciji vsebine, analiza dela, seznam literature in virov, kulturni pomen,…

(prosto govorjenje: filmi)

10. slide

Da pa bi zagotovili dobre članke na Wikipediji, pa je pomembno tudi sodelovanje bolj strokovno podkovanih uporabnikov, ki bodo zagotavljali ustrezen strokovni nivo. V to mrežo bi tako postopoma pritegnil čim več dijakov in študentov, ki bi v sklopu svojih šolskih oz. študijskih obveznosti sodelovali na Wikipediji s pisanjem člankov (npr. v sklopu pouka informatike oz. metodologije).

(prosto govorjenje: knjižničarji)

11. slide

V letošnjem letu je na Wikipediji pričel delovati študentski »WikiProjekt Slovenska mladinska književnost«, v sklopu katerega študentke in študentje Pedagoške fakultete v Ljubljani izdelujejo članke o publikacijah in njihovih avtorjih. Njihovo delo na Wikipediji predstavlja del njihovih študijskih obveznosti in je nadomestilo za seminarske naloge. Na ta način študentje izboljšujejo svojo računalniško pismenost, vadijo pisanje strokovnih člankov, hkrati pa širijo znanje tudi drugim. Danes je z nami tudi mentorica tega projekta, prof. Blažić, ki bo lahko več o tem sodelovanju povedala pozneje.

(prosto govorjenje: o zavihkih)

12. slide

Drugi sklop mreže je povezava med spletnimi brskljalniki (kot je npr. Google), Cobissom in Wikipedijo. Trenutno Cobiss ne omogoča neposrednega iskanja preko brskljalnika, kar pomeni, če uporabnik kaj išče preko Googla, ne bo dobil zadetkov od Cobissa.

13. slide

medtem, ko Wikipedijski članek ponavadi pristane v vrhu rezultatov iskanja. Na ta način je uporabniku iskalni pojem hitreje dostopen. Glede na raziskave je razvidno, da več kot 50 odstotkov iskanj, ki prevedejo do članka na Wikipediji, izvira iz iskanja na Googlu, čemur je potrebno posvetiti pozornost (prosto govorjenje – iskanje preko Googla je neprimerno enostavnejše kot na Cobissu). Hkrati pa je iskanje po Google neprimerno hitrejše kot na Cobissu. Ena izmed dobrih lastnosti Googla je tudi avtomatski predlog iskanega gesla (v primeru, če smo se zatipkali).

(prosto govorjenje: dosti uporabnikov Cobissa si tako želi tudi tako storitev, ki bi olajšala iskanje)

14. slide

Naslednji sklop je povezava med Cobissom, Wikipedijo in založbami ter antikvariati. Založbe bi tako lahko priskrbele povzetke vsebine in slike naslovnic, ki bi jih dodali člankom in tako izboljšali vsebino. Ker se dostikrat zgodi, da so knjige izposojene, so na voljo le v oddaljenih knjižnicah oz. si je uporabnik zaželel svoj izvod, bi uporabnikom omogočili tudi ogled posebne spletne strani, ki bi navedla vse založbe, knjigarne in antikvariate, ki prodajajo iskano knjigo.

S to primerjavo bi tako tudi »prisilili« ponudnike, da ponudijo najbolj ugodno ceno za uporabnika v primerjavi s preostalo konkurenco.

15. slide

Kot primer take strani bi predstavil nemško stran Booklooker.

Booklooker, ki je v bistvu nemški daljni sorodnik naše Bolhe.com, je spletišče, ki omogoča iskanje po prodajnih katalogih antikvariatov in drugih prodajalcev (tako se prodajajo knjige, filmi in glasba). Kot lahko vidite, omogoča iskanje že na prvi strani.

16. slide

Rezultati iskanja so predstavljeni preprosto in pregledno. Poleg navedbe del so takoj razvidni prodajalci (in ocene njihove zanesljivosti) ter cene.

Na tem mestu bi lahko predstavili še veliko drugih sorodnih spletišč, na čelu s Amazonom; o tem bo več predstavila spoštovana kolegica v nadaljevanju.

17. slide

Nadaljevanje sodelovanja založb v tej mreži pa bi predstavljalo sodelovanje med založbami, Narodno in univerzitetno knjižnico in Društvom slovenskih pisateljev. V sklopu »Wikimedia Fundation«, ki povezuje Wikipediji sorodne projekte, delujeta tudi »Wikivir« in »Wikiknjige«. Wikiknjige (izvirno »WikiBooks«) so namenjene objavi priročnikov, učbenikov in drugih podobnih publikacij ter delom, ki smo jih sami napisali, medtem ko je »Wikivir« (izvirno »WikiSource«) namenjen objavi izvirnih besedil.

Trenutno v sklopu Wikivira deluje projekt »Slovenska leposlovna klasika«, ki ga vodi prof. Miran Hladnik s Filozofske fakultete v Ljubljani. Tako na Wikivir dodajajo slovensko klasično leposlovje, katerih avtorji so že umrli in so avtorske pravice potekle.

NUK bi tako lahko v sodelovanju s Društvom slovenskim pisateljem in založbami organizirala dodajanje besedil leposlovnih del. Na ta način bi še bolj omogočila razširjenost in dostopnost le-teh.

Pri tem se mi t.i. »domovinski Slovenci« ne zavedamo pomena jezika, saj je nenehno v uporabi. Toda zamejski Slovenci in Slovenci drugod po svetu pa se bolj zavedajo tega in ohranjajo svojo narodno pripadnost predvsem preko jezika. V tujini pa je dostop do slovenske literature omejen in s posredovanjem del na spletu bi tudi njim omogočili branje slovenskih del, kar jim je zdaj v večji meri otežkočeno.

18. slide

Kot primer ene meni ljubših strani, sorodnih s Cobissom, je »Karlsruher Virtueller Katalog« oz. KVK, ki jo vzdržuje Univerzitetna knjižnica Karlsruhe.

19. slide

Spletišče tako omogoča iskanje že na prvi strani, izbor katalogov pa je preprost - s klikom.

20. slide

Katalogi pa niso omejeni le na knjižnice, ampak tudi na spletne strani, ki prodajajo knjige. Sama stran je tako preprosta za uporabo in je po mojem mnenju stran, po kateri bi se moral zgledovati tudi Cobiss. V primeru, če bi se Cobiss preoblikoval po zgledu KVK, bi med kataloge uvrstili še Wikipedijo, Digitalno knjižnico in druge kataloge, ki pa se trenutno ne nahajajo v Cobissu.

Ena izmed glavnih prednosti KVK-ja, v primerjavi s Cobissom, je njegova preprostost. KVK že na glavni strani ponujata tako iskalno polje kot kataloge, medtem ko mora pri Cobissu uporabnik večkrat klikniti, da pride do istih rezultatov.

21. slide

V vabilu so me prosili tudi, da bi predstavil možnost sodelovanja v Second Lifu. Da bi tak projekt uspel, bi bilo potrebno sodelovanje Narodne in univerzitetne knjižnice, založb, antikvariatov, knjigarn , Društva slovenskih pisateljev, Ministrstva za kulturo in po možnosti obeh šolskih ministrstev. Ker je slovenski prostor in jezik majhen v svetovnem merilu, bi na ta način združili vse predstavitve dotičnih ustanov na enem kraju in tako omogočili tujcem celovit pregled. V Second Lifu bi ministrstvo kupilo t.i. otok oz. zemljišče, na katerega bi postavili zgradbo trenutnega NUK-a oz. NUK-a 2 (kot center slovenske književnosti). V posameznih nadstropjih oz. prostorih zgradbe bi bile nato prisotne predstavitve; predstavili bi tako posameznih slovenske knjižnice, založbe, avtorje, zgodovino književnosti na Slovenskem ter omogočili branje najpomembnejših del.

(prosto govorjenje: kako bi predstavili)

22. slide

Če parafraziram izjavo Francisca Bacona »Scientia potentia est« v »Informacija je moč«, nam razodene miselnost sodobnega sveta, kjer je informacija najpomembnejša tržna dobrina. Stare podobe knjižnic z zaprašenimi knjigami postajajo vse bolj oddaljen spomin, saj si knjižnice v dobi informacijske tehnologije ne morejo privoščiti »prestopanja na mestu«, ampak so prisiljena in tudi morajo slediti duhu časa. Danes je sodobni človek razvajen z obiljem različnih virov informacij, ki so prisotni na vsakem koraku: če mu eden vir ne zadostuje, le preklopi na drugega. Knjižnice, kot skladišče človeškega znanja, morajo postati vse bolj modernizirane, slediti uporabniku, kjer le-ta je, zagotavljati hitro in učinkovito pridobivanje želenih informacij, drugače bodo uporabniki šli drugam.

Moja idealizirana podoba Cobissa 2.0 bi bila tako spletna stran, ki bi bila preplet treh trenutnih spletišč: Cobissa, Wikipedije in Amazona. Taka stran bi uporabniku omogočala pregled osnovnih podatkov in vsebine knjige, zvedel bi, kje si knjigo lahko preberem, sposodim, kupim ali pretočim na svoj računalnik ter lahko nenazadnje posredujem svoje mnenje glede knjige (preko ocenjevanja knjige, dodajanja komentarja,…).

Ta vizija ni oddaljena znanstvena fantastika, ampak je možna uresničitve že danes.

Na tem mestu bi zaključil predstavitev in se vam zahvalil za vašo pozornost.