Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje
Spominska plošča 25 slovenskim duhovnikom, ki so umrli nasilne smrti od okupatorja, je bila od leta 1955 do 2014 pritrjena na zid pred cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah. Postavili so jo duhovniki iz Cirilmetodijskega društva ob desetletnici osvoboditve, brezjanski frančiškani pa so jo brez javnega pojasnila odstranili in zamenjali z mozaikom Marije Pomagaj, ki so ga baziliki poklonili avstralski Slovenci.
Duhovniki na plošči[uredi | uredi kodo]
- Jakob Sem (1908–1942), izseljen v NDH, interniran in brez sodbe umorjen v koncentracijskem taborišču Jasenovaco[1]
- Franc Grobler (1892–1942), Jasenovaco[2]
- Franc Kač (1907–1942), Jasenovaco
- Janez Kodrič (1897–1942), Jasenovaco
- Anzelm Polak (1883–1942), Jasenovaco[3]
- Janez Rančigaj (1893–1942), Jasenovaco[4]
- Franc Rihar (1909–1943), Jasenovac[5]
- Franc Orešnik (1908–1945), Jasenovaco
- Ernest Bandelj (1915–1945), v Prvačini so zvezanega vrgli v reko Vipavo srbski četniki
- Bogumil Krušič (1910–1943), naj bi ubili srbski četniki v Bosni ali v Črni Gori
- Marko Željko (Marco Zelco, 1893–1944), Istran iz Višnjana, obešen od Nemcev zaradi sodelovanja s partizani
- Šime Milanović (1905–1943) Istran iz Kringe, ustreljen v Slumu od Nemcev zaradi sodelovanja s partizani
- Martin Gaberc (1883–1941), ustreljen v Gornji Radgoni na oknu svojega stanovanja ob prihodu okupatorjev
- Franc Gabrejna (1897–1943), ustreljen od Nemcev v Ajdovščini
- Mihael Grešak (1914–1942), mučen v zaporu Stari pisker v Celju in ustreljen od Nemcev zaradi simpatiziranja z uporomo
- Ivan Povh (1914–1944), pri Kresnicah zajet med partizani in ustreljen od Nemcev
- Anton Šatej (1914–1943), župnik v Štanjelu, ustreljen od Nemcev zaradi sodelovanja s partizani
- Franc Gomilšek (1872–1943), ustreljen od Nemcev pri Knežji vasio
- Ferdinand Potokar (1911–1942), mučen do smrti v celjskem zaporu Stari pisker zaradi podpore uporuo
- Janez Hornböck (1878–1942), mežiški župnik, doma iz Šentjanža v Rožu, Koncentracijsko taborišče Dachau
- Janez Messner (1890–1943), dekan v Radljah ob Dravi, Koncentracijsko taborišče Dachau
- Kerubin Tušek (1876–1943), doma s Svetega Lenarta nad Škofjo Loko, župnik v Nazarjah, Koncentracijsko taborišče Dachauo
- Mirko Vekjet (1902–1944) iz Trsta, župnik v Boljunu, Koncentracijsko taborišče Dachau, zaradi sodelovanja s partizani
- Danijel Halas (1908–1945), župnik v Veliki Polani, zaprt od Madžarov, ubit od neznancev, domnevno od partizanovo
- Ivan Kotnik (1889–1945), kurat v bolnici v Beogradu, ustreljen v Zemunu ob koncu vojne, domnevno od partizanov
Na plošči je bilo zapisano, da »so darovali življenje za svobodo nove Jugoslavije«. Plošča ni bila vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije. Polovici umorjenih duhovnikov je cerkev podelila status božjih služabnikov.[6]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
- Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji
- Vloga Cerkve med vojno
- Drinske mučenke
- Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB
Opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ Ubit je bil enako kot drugi v Jasenovcu: z batom so ga udarili po glavi, prerezali grlo in truplo vrgli v Savo.
- ↑ Skupaj z Groblerjem, ki je bil župnik pri sv. Barbari v Halozah, so bili 17. novembra 1942 pobiti še Franc Kač, kaplan pri sv. Magdaleni v Mariboru, Janez Kodrič, župnik v Pišecah, p. Anzelm Polak, župnik sv. Miklavž pri Ormožu, Janez Rančigaj, župnik pri sv. Petru pod Sv. gorami, in Anton Rantaša, župnik pri sv. Marjeti ob Pesnici [tega v drugih virih ni] (Sveta maša za žrtve v taborišču Jasenovac, Katoliška cerkev v Sloveniji).
- ↑ Polak je bil Čeh, rojen na Moravskem.
- ↑ V zapisu Iz lavantinske škofije v katoliškem časniku Slovenec 14. 1. 1943 pri imenih jasenovških žrtev ni nobene besede o tem, da so umrli nasilne smrti.
- ↑ Riharja, ki je bil duhovnik zagrebške škofije, ni v bazi žrtev druge svetovne vojne na Sistory.
- ↑ Ti so na seznamu označeni s krožcem. Nahajajo se tudi na seznamu Slovenski mučenci 20. stoletja.
Literatura[uredi | uredi kodo]
- Miran Hladnik. Izbrisani duhovniki. Mladina 10. jan. 2020; Wikiverza.
- Duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje. Partizanski spomeniki. Geopedia.world.
- Palme mučeništva: Ubiti in pomorjeni slovenski duhovniki, redovniki in bogoslovci in nekateri verni laiki. Ur. Anton Pust idr. Celje: Mohorjeva družba, 21995.
- Mučenici i žrtve u Porečkoj i Pulskoj biskupiji.
- Bogdan Knavs: Ferdinand Potokar (1911 – 1942). 8. nov. 2019.
- Tino Mamić. "Jasenovac je madež sramote in zločin!" Novi glas 3. 5. 2020.
- Božidar Debenjak. Še o holokavstu. Dnevnik 1. 2. 2018.
- Slavko Alojz Kramar. Slovenski izgnanci v Neodvisni državi Hrvaški. Kulturno prosveto društvo Slovenski dom, Zagreb.