Seznam vrst števil
Videz
Seznam vrst števil vsebuje pregled števil, ki so razvrščena v skladu z njihovimi lastnostmi.
Glavne vrste
[uredi | uredi kodo]- naravna števila
- so tista, ki jih uporabljamo za štetje {1, 2, 3, ….}, včasih vključimo tudi ničlo (0)
- cela števila
- so pozitivna in negativna števila, ki jih uporabljamo za štetje, tudi ničla
- racionalna števila
- so števila, ki jih lahko prikažemo kot ulomke
- realna števila
- so števila, ki jih lahko prikažemo kot limito racionalnih števil, vsakemu realnemu številu pripada točka na številski premici :
- iracionalna števila
- so realna števila, ki niso racionalna ali transcendentna
Po prikazu števila
[uredi | uredi kodo]- desetiška
- števila prikazana v Hindujsko-arabskem številskem sistemu na osnovi števila deset
- dvojiški sistem
- je številski sistem, ki je osnovan na bazi dva, ta sistem se uporablja v računalnikih
- rimske številke
- številski sistem, ki so ga uporabljali v antičnem Rimu
Predznačena števila
[uredi | uredi kodo]- pozitivna števila
- so realna števila, ki so večja od nič
- negativna števila
- so realna števila, ki so manjša od nič
- nenegativna števila
- so realna števila, ki so večja ali enaka nič, to pa pomeni, da so nenegativna števila nič ali pa so pozitivna
- nepozitivna števila
- so realna števila, ki so manjša ali enaka nič, to pa pomeni, da so nenegativna števila nič ali pa so negativna
Vrste celih števil
[uredi | uredi kodo]- soda in liha števila
- števila so soda, če so mnogokratniki vrednosti dva, v vseh ostalih primerih pa so liha
- praštevila
- so števila, ki imajo samo dva pozitivna delitelja
- sestavljeno število
- je tisto, ki ga lahko pišemo kot produkt manjših celih števil
- kvadratno število
- je tisto, ki ga lahko pišemo kot kvadrat celega števila
Znanih je še nekaj zaporedij celoštevilskih zaporedij. Med njimi je Fibonacijevo zaporedje, zaporedje fakultet in zaporedje popolnih števil
Algebrska števila
[uredi | uredi kodo]- algebrska števila
- je vsako število, ki je ničla funkcije neničelnega polinoma z racionalnimi koeficienti
- transcendentna števila
- je poljubno realno ali kompleksno število, ki ni algebrsko (izjemi sta e in π)
- kvadratno iracionalno število
- je algebrsko število, ki je ničla kvadratne enačbe, takšna števila lahko izrazimo kot vsoto racionalnega števila in kvadratnega korena racionalnega števila
- konstruktibilna števila
- so števila, ki predstavljajo dolžino, ki jo lahko konstruiramo samo s pomočjo ravnila in šestila, to je podmnožica algebrskih števil
- algebrska cela števila
- so algebrska števila, ki so ničle moničnih polinomov s celimi koeficienti
Nestandardna števila
[uredi | uredi kodo]- transfinitna števila
- so števila, ki so večja kot katerokoli naravno število
- ordinalna števila
- so neskončna števila, ki se uporabljajo za opis vrste urejenosti dobro urejenih množic, vključujejo kardinalna števila, ki se uporabljajo za opis kardinalnosti množic
- infinitezimale
- so obratne vrednosti neskončnih števil, ta števila so manjša od kateregakoli pozitivnega realnega števila vendar so večja od nič
- hiperrealna števila
- se uporabljajo v nestandardni analizi, števila vključujejo neskončna in infinitezimalna števila, ki pa posedujejo nekatere lastnosti realnih števil
- surrealna števila
- predstavljajo številski sistem, ki vključuje hiperrealna in ordinalna števila, surrealna števila predstavljajo največji možni urejeni obseg
Izračunljivost in definiranost
[uredi | uredi kodo]- izračunljivo število
- je tisto realno število, ki je takšno, da se lahko izračuna s pomočjo algoritma
- definirano število
- je realno število, ki ga lahko definiramo z uporabo logike prve stopnje z eno spremenljivko in z jezikom teorije množic