Kvadratno iracionalno število

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Kvadrátno iracionálno števílo (redkeje tudi kvadrátni súrd) je v matematiki algebrsko iracionalno število, ki je rešitev kakšne kvadratne enačbe z racionalnimi koeficienti. Ker se lahko iz kvadratne enačbe ulomke poniči z množenjem obeh strani z njihovima skupnima imenovalcema, se lahko reče, da je kvadratno iracionalno število koren kvadratne enačbe:

s celimi koeficienti , in in z od nič različno diskriminanto . Kvadratna iracionalna števila so oblike:

za cela števila c deljiva brez kvadrata. Vsako kvadratno iracionalno število pa se lahko v splošnem zapiše kot:

kjer ni popolni kvadrat.

To pomeni, da je moč njihove množice enaka množici urejenih trojic celih števil, in je zaradi tega števno neskončna.

Kvadratna iracionalna števila z danim tvorijo obseg, ki se imenuje kvadratni obseg.

Verižni ulomki kvadratnih iracionalnih števil[uredi | uredi kodo]

Enočlene oblike[uredi | uredi kodo]

Kvadratna iracionalna števila so posebna števila, še posebej v povezavi z verižnimi ulomki. Za vsa in edino za kvadratna iracionalna števila je razvoj v verižni ulomek periodičen. Na primer števila deljiva brez kvadrata:

ali števila deljiva s kvadratom, ki niso kvadratna števila (OEIS A051144):

Vsi verižni ulomki kvadratnih korenov števil, ki niso popolni kvadrati, imajo posebno obliko periodičnosti, palindromni niz števk:

  • prazen za števila oblike (OEIS A002522): , , , , , , , , ..., od katerih so praštevila (OEIS A002496): , , , , , , , ... in sestavljena (OEIS A134406): , , , , , , , , ...
Za ta števila tako velja:
  • na primer 1 za , 1,1,1 za , 1,2,1 za , ki mu sledi dvakratnik vodilnega celega števila. Praštevila, ki niso oblike , imajo neprazen niz (OEIS A070303):
, , , , , , , , , , , , , , , ...

V splošnem tako velja:

Od zgornjih števil, katerih niz je prazen, so deljiva s kvadratom (OEIS A124809):

itd.

Števila, katerih perioda se začne:

  • z 2 (OEIS A065005): , , , , , , , ...,
  • s 3 (OEIS A065006): , , , , , , , ...,
  • s 4 (OEIS A065007): , , , , , , , ...,
  • s 5 (OEIS A065008): , , , , , , , ...,
  • s 6 (OEIS A065009): , , , , , , , ...,
  • s 7 (OEIS A065010): , , , , , , , ...,
  • z 8 (OEIS A065011): , , , , , , , ...,
  • z 9 (OEIS A065012): , , , , , , , ...

Dvočlene oblike[uredi | uredi kodo]

Druga kvadratna iracionalna števila, kjer ni kvadratno število:

(število zlatega reza),

Če je kvadratno število in , je dano število racionalno, njegov verižni ulomek pa je seveda končen. Na primer:

To dejstvo periodičnosti členov verižnih ulomkov sta dokazala Lagrange (1770) in Legendre, pred njima pa je obrat dokazal Euler z analizo popolnih količnikov periodičnih verižnih ulomkov - če je ζ pravi periodični verižni ulomek, je ζ kvadratno iracionalno število. Iz samega verižnega ulomka je moč konstruirati kvadratno enačbo s celimi koeficienti, za katere velja ζ.

Splošne oblike[uredi | uredi kodo]

Druge oblike[uredi | uredi kodo]

Poseben primer kvadratnih iracionalnih števil so rešitve Fermat-Pellove enačbe.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]