Riko (podjetje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Riko Ribnica)

Riko je slovensko gradbeno podjetje s sedežem v Ljubljani.[1][2]

Je del skupine Riko.[3] Ima med 100 in 149 zaposlenih.[4] Ustanovil ga je Janez Škrabec, ki je tudi njegov direktor in polovični lastnik.[5][6] Svoja predstavništva ima v Moskvi, Minsku, Kijevu, Skopju in Londonu.[7]

Janez Škrabec je zaščitil ime Riko, zaradi česar je bil deležen kritike, saj sta v Ribnici poleg njegovega podjetja Riko Hiše delovali še dve podjetji z besedo Riko v svojem imenu in sta imeli s bivšim Rikom, ribniško kovinsko industrijo,[8] veliko več skupnega.[9]

V Ribnici deluje še kovinarsko podjetje Riko Ribnica, ki nima veze z Janezom Škrabcem.[10][11][12] Prej se je imenovalo R-PIM, ustanovljeno je bilo leta 1993 in je nadaljevalo proizvodnjo cestne mehanizacije svojega predhodnika. Leta 1996 je dobilo zdajšnje ime, ko je odkupilo pravico do uporabe imena bivšega podjetja.[13][14]

Oboji so po nekdanjem Riku prevzeli logotip.[15][12]

Zgodovina ribniškega Rika[uredi | uredi kodo]

Delavnice Jakoba Oražma in nacionalizacija[uredi | uredi kodo]

Jakob Oražem je leta 1881 (po drugem viru 1874) odprl svojo delavnico ključavničarske in kovinske obrti na Veliki mlaki v Ribnici. Po več kot dvajsetih letih je s sinovi ustanovil podjetje Tvornica telovadnega orodja Jakob Oražem (JOR), ki je leta 1915 zgorela. Po razpadu Avstro-ogrske je Oražem delavnice obnovil in bil nekaj časa edini tovrstni proizvajalec v Jugoslaviji. Delal je tudi za vojsko in mornarico. Kasneje je začel izdelovati še smučarsko opremo. Podjetje je poslovalo do nacionalizacije leta 1948. Novo podjetje se je imenovalo Planica-Šport. Kasneje se je pripojilo h kmetijski zadrugi Ribnica kot obrat z nazivom Zadružno industrijsko kovinsko podjetje Ribnica.[16][17]

Ribniški Riko[uredi | uredi kodo]

Ribniški Riko je bil ustanovljen 1. januarja 1955, ko se je prej omenjeni obrat odcepil.[17]

60. leta[uredi | uredi kodo]

Konec šestdesetih let je bil skoraj brez dobička, zaposloval pa je 100 ljudi. Tam kovinarstvo ni moglo tekmovati z lesarstvom in gozdarstvom.[18] Kasneje je proizvajal snežne pluge, gradbena dvigala, silose za beton, ogrodja za transformatorje, posipalce proti poledici, samokolnice in drugo. Imel je 200 zaposlenih.[19]

70. leta[uredi | uredi kodo]

Na začetku sedemdesetih je proizvajal snežno mehanizacijo, letalsko opremo (prodajali na Madžarsko, Hrvaško in Zahodno Nemčijo za Lufthanso)[20][21] ter dele za cestni in letalski kontejnerski promet.[22] Leta 1972 je sindikalna organizacija v tem podjetju sprejela sklep, da si morajo dolgolasi moški ostriči lase.[23] Istega leta je Riko ustanovil Idealstandard, obrat za izdelavo peči za centralno ogrevanje. Z izvozom polovice izdelanega v Nemčijo so si želeli zagotoviti sredstva za uvoz določenih delov, ki so jih še potrebovali.[24] Leta 1973 je Riko imel 224 zaposlenih.[25] Bil je edini proizvajalec stiskalnic za železo in papir v Jugoslaviji.[26]

80. leta[uredi | uredi kodo]

V osemdesetih je Riko proizvajal opremo in mehanizacijo za čiščenje snega (petina proizvodnje), letališča (desetina proizvodnje), kmetijstvo (petina proizvodnje) in rudarstvo ter stiskalnice za železo, papir in druge sekundarne surovine (polovica proizvodnje).[8][18] Leta 1982 so imeli pri izvozu predvsem na zahod, ker niso dobili delov iz uvoza, kar so dotlej reševali z jemanjem delov z mehanizacije za domači trg. Težave jim je povzročil tudi IMV Novo Mesto, ki jim kljub plačilu ni dobavil kombijev, na katere je Riko montiral letališko opremo.[27] Leta 1985 je imel Riko čez sto ljudi z višjo izobrazbo v razvojnem oddelku, torej desetino vseh zaposlenih. Sodeloval je s fakultetama za elektrotehniko in strojništvo. Z inštitutom Jožef Štefan je razvijal robote, za katere pa ni bilo možnosti, da bi se kmalu uveljavili, saj so bili predragi.[28][29]

Izvažal je v Jugoslavijo in dežele v razvoju.[8][18] V Irak je parkrat izvozil nakladalnike za traktorje, tja je izvažal tudi stroje za obiranje datljev, ki jih je prodajal tudi v Iran.[30][18][31] Leta 1982 je v Egipt prodal stroje za čiščenje rečnih kanalov.[32] Za potrebe Zimske olimpiade 1984 v Sarajevu je bosanskemu SOZD-u Putevi prodal posipalce soli, snežne pluge in traktorske posipalce.[33] Vložil je 20 milijonov dinarjev v orodjarno Kovinoplastike iz Loža.[18] Med drugim je imel TOZD Rikostroj in TOZD Ricomag.[34][35] Leta 1986 je dobil šesti proizvodni TOZD, Mašinstvo v Tesliču v BiH.[36] V Moskvi je imel lastno predstavništvo.[37]

Direktor Stanislav Škrabec je razmišljal o Saudovi Arabiji, Sudanu in Egiptu ter o inženirjih, ki bi znali arabsko in angleško. V podjetju je želel imeti sociologe in psihologe po zahodnonemškem zgledu. Titovo priljubljenost v tretjem svetu je videl kot premalo izkoriščeno prednost. Leta 1984 je dobil nagrado Borisa Kraigherja za najuspešnejšega slovenskega gospodarstvenika, za izjemne uspehe v prejšnjih 15 letih (število zaposlenih je naraslo iz 135 na 800-900).[8][18]

Konec osemdesetih je Riko v pričakovanju slabših možnosti za klirinški izvoz, ki bi mu zaprle pot na vzhod, začel izvažati v zahodne države (ZDA, Kanada, Italija in Nizozemska), ki pa niso priznavale visokih stroškov proizvodnje. France Šilc iz Rikostroja je takrat povedal, da za avtomatiko in robotiko v Jugoslaviji ni zanimanja, znanja in strokovnjakov, zato zaostaja za svetom.[38]

Kultura in vrednote NOB[uredi | uredi kodo]

Leta 1982 je Riko izdelal železen spomenik Aladarja Zaharijaša ob 900. obletnici Ribnice, ki so ga postavili med novo trgovsko hišo in hotelom.[39] Istega leta je delovni kolektiv Rika dobil občinsko urbanovo nagrado za prenašanje vrednost NOB na mlade in za kulturno udejstvovanje. Bil je namreč pokrovitelj noneta Vitra, kvarteta Vre, pevskega tabora v Šentvidu in delavske godbe Ribnica. Sodeloval je tudi z organizacijo ZZB pri odkrivanju in urejanju partizanske bolnišnice Ogenjca, ureditvi obeležja v Jelenovem Žlebu, postavljanju skulptur Kurirček in Ribniška pesem, postavitvi spomenika Šercerjevi brigadi v Grčaricah, postavitvi spomenika padlim v Dolenji vasi in pri dotedanjih ribniških kolonijah Janko Trošt.[40][41]

90. leta[uredi | uredi kodo]

Leta 1991 je Riko imel težave z vojnim stanjem, trg v Jugoslaviji se mu je sesul. Ker je bila Sovjetska zveza bolj naklonjena Srbiji, kot Sloveniji, se je srbskih posrednikov želel rešiti z ustanovitvijo skupnega podjetja s Sovjetsko zvezo.[42] Težave so vodile do delavskih protestov leta 1992, zaradi katerih je odšel direktor Stanislav Škrabec, ki je že planiral odhod v pokoj.[43] Leta 1993 je podjetje šlo v stečaj.[44] Izgubil je namreč devet desetin trga, dobavljali so mu nekvalitetne surovine in polizdelke ter ni imel strokovnjakov.[45]

Leta 1995 je o njegovem nakupu razmišljala Kovinoplastika iz Loža.[46] Leta 1997 je bilo prodano za manj kot četrtino prvotne ocene vrednosti.[47]

Očitki vodstvu ob stečaju[uredi | uredi kodo]

Ko je Riko potonil, so delavci zahtevali kazenski pregon vodstva in pregled poslovanja od leta 1985 naprej. Avtokratski način vodenja Stanislava Škrabca naj bi bil kriv za to, da podjetje ni imelo primernega vodilnega in strokovnega kadra, predvsem s področja trženja.[48]

Očitki o korupciji[uredi | uredi kodo]

Leta 2006 so se v medijih pojavile trditve, da so, lastnika podjetja Riko, Janez Škrabec in Jozo Dragan ter Andrej Lovšin, nekdanji vodja Intereurope, dvigovali denar z računa v Liechensteinu, kamor je Intereuropa nakazovala denar za nakup zemljišč za logistični terminal Čehov v Rusiji. Terminal bi gradil prav Riko, zaradi česar naj bi imel Škrabec največjo korist, vendar ga tožilstvo ni ničesar obdolžilo, saj za to ni imelo utemeljenega suma. Na zatožno klop je postavilo le Lovšina. Leta 2007 je Intereuropa sklenila pogodbo s podjetjem Riko-MAŠ, katerega lastnika sta tudi bila Škrabec in Dragan. Neuspeli projekt je bil nekajkrat preplačan.[49][50]

Pri pogodbi z ljubljansko mestno občino o nadgradnji ljubljanske centralne čistilne naprave naj bi Riko z aneksi namerno napihoval ceno, tudi sama občina naj bi bila krivec, saj je sprejela pomanjkljivo pogodbo.[51]

Tomaž Seljak je v zapisu na portalplus.si protestiral proti Cerarjevi in Šarčevi vladi, saj za širitev mreže COBISS niso dobili državne pomoči, medtem ko je Riko dobil pomoč za posle v Makedoniji in Ukrajini, še prej pa za komunalno čistilno napravo v Skopju.[52]

Sponzorstvo[uredi | uredi kodo]

Šport[uredi | uredi kodo]

  • Rokometno društvo Riko Ribnica[53]
  • Triatlon klub Inles Riko Ribnica[54]

Umetnost[uredi | uredi kodo]

Gradbeni projekti[uredi | uredi kodo]

  • Slovenski paviljon na razstavi Expo 2021 v Dubaju[57]

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Spoznajte nas - Riko, d.o.o.«. www.riko.si. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  2. »Gradbeni inženiring - Riko, d.o.o.«. www.riko.si. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  3. »O skupini - Riko Group«. www.rikogroup.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2020. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  4. »RIKO, d.o.o.«. bizi.si. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  5. »RIKO, d.o.o.«. CompanyWall Business. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  6. »Zgodba: Janez Škrabec, ustanovitelj in direktor podjetja Riko, d. o. o.«. Alumni EF. 12. maj 2016. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  7. »Riko v svetu - Riko, d.o.o.«. www.riko.si. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 Kraigherjeva nagrada za Stanislava Škrabca, str. 1, Dolenjski list, 12. januar 1984, letnik 35, številka 2
  9. Zaščiteno ime Riko, str. 6, Dolenjski list, 5. januar 2001, letnik 52, številka 1
  10. »RIKO RIBNICA d.o.o.«. CompanyWall Business. Pridobljeno 27. avgusta 2020.
  11. »SBS TRGOVINA d.o.o.«. CompanyWall Business. Pridobljeno 27. avgusta 2020.
  12. 12,0 12,1 »Riko Ribnica«. Riko Ribnica. Pridobljeno 27. avgusta 2020.
  13. Na jug samo z bankami in državo, str. 8, Leskovšek Svete, M. (12. junij 1997), Dolenjski list, letnik 48, številka 23
  14. Riko se predstavlja, str. 5, Dolenjski list, 29. maj 1997, letnik 48, številka 21
  15. »Zgodovina - Riko, d.o.o.«. www.riko.si. Pridobljeno 27. avgusta 2020.
  16. Sto let predhodnika RIKO, str. 5, Arko Johanov, Andrej (24. december 1981), Dolenjski list, letnik 32, številka 52
  17. 17,0 17,1 Ob 15-letnici prvič deset milijonov, str. 18, Oražem, K. (15. januarja 1970), Dolenjski list, letnik 21, številka 3
  18. 18,0 18,1 18,2 18,3 18,4 18,5 V poslovnem svetu nenehno vlada vojna, str. 11, Primc, Jože (15. december 1983), Dolenjski list, letnik 34, številka 50
  19. "Riko" novi milijarder?, str. 18, Dolenjski list, 9. oktober 1969, letnik 20, številka 41
  20. Stopnice RIKA gredo po svetu, str. 18, Primc, J. (4. oktober 1973), Dolenjski list, letnik 24, številka 40
  21. Riko po stopničkah navzgor, str. 4, Dolenjski list, 29. julij 1971, letnik 22, številka 30
  22. Še vzhod in jug, str. 3, Dolenjski list, 5. maj 1973, letnik 24, številka 18
  23. Pretirana zahteva?, str. 17, Dolenjski list, 16. marec 1972, letnik 23, številka 11
  24. Delali bodo peči za centralne, str. 16, Dolenjski list, 20. april 1972, letnik 23, številka 16
  25. Letališka oprema iz Ribnice, str. 24, Dolenjski list, 22.03.1973, letnik 24, številka 12
  26. RIKO Ribnica..., str. 3, Dolenjski list, 19. februar 1976, letnik 27, številka 8
  27. Nov proizvod za izvoz, str. 4, Primc, J. (7. januar 1982), Dolenjski list, letnik 33, številka 1
  28. Riko se veže s fakulteto, str. 2, Dolenjski list, 11. april 1985, letnik 36, številka 15
  29. V Riku bo letos delal prvi robot, str. 24, Dolenjski list, 28. januar 1988, letnik 39, številka 4
  30. Nakladalniki v Irak, str. 2, Dolenjski list, 3. junij 1982, letnik 33, številka 22
  31. Riko za Irak, str. 1, Dolenjski list, 31.10.1985, letnik 36, številka 44
  32. Ribniški stroji za Egipt, str. 10, Dolenjski list, 28. januar 1982, letnik 33, številka 4
  33. Riko na Olimpiadi, str. 1, Dolenjski list, 9. februar 1984, letnik 35, številka 6
  34. Medrepubliški sporazum, str. 1, Primc, J. (4. februar 1982), Dolenjski list, letnik 33, številka 5
  35. RIKO povečan, str. 3, Dolenjski list, 24. december 1981, letnik 32, številka 52
  36. Z novim letom nov TOZD, str. 1, Dolenjski list, 9. januar 1986, letnik 37, številka 1/2
  37. Bodo Sovjeti rešili Riko, str. 5, Dolenjski list, 1. avgust 1991, letnik 42, številka 31
  38. Riko po kliringu na Zahod, str. 5, Dolenjski list, 21. september 1989, letnik 40, številka 38
  39. Ribnica slavi 900 let, str. 4, Dolenjski list, 28. januar 1982, letnik 33, številka 4
  40. Knol in Mikulič častna občana, str. 17, Dolenjski list, 8. april 1982, letnik 33, številka 14
  41. »Janko Trošt, oče ribniškega muzeja«. Ribnica24. 4. julij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2021. Pridobljeno 27. avgusta 2020.
  42. Tudi Rikovi delavci na čakanju, str. 5, Primc, J. (15. avgust 1991), Dolenjski list, letnik 42, številka 33
  43. V Riku nihče nikomur več ne verjame, str. 8, Leskovšek Svete, Mojca (25. marec 1993), Dolenjski list, letnik 44, številka 12
  44. Blokirani žiro računi in stečaji, str. 5, Dolenjski list, Leskovšek, Svete M. (1. februar 1996), letnik 47, številka 5
  45. Stečaj Rika je skrajna možnost, str. 1, Leskovšek Svete M. (13. maj 1993), Dolenjski list, 13. maj 1993, letnik 44, številka 19
  46. Začetek zaposlovanja uspešen, str. 6, Dolenjski list, 20. april 1995, letnik 46, številka 16
  47. Riko prodan za slabo četrtino prvotne vrednosti, str. 8, Dolenjski list, 30.4.1997, letnik 48, številka 17
  48. Ribniški Riko na robu stečaja, str. 1, Leskovšek Svete, M. (8. april 1993), Dolenjski list, letnik 44, številka 14
  49. Tanackovič, Tatjana (15. marec 2016). »Kako naj bi Lovšin in Škrabec dvigovala Intereuropine milijone«. Dnevnik. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  50. Rankov, Suzana; Vuković, Vesna (26. maj 2011). »Idejnega očeta Intereuropine polomije v Moskvi Škrabca policija ni niti zaslišala«. Dnevnik. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  51. »Še o nadgradnji ljubljanske centralne čistilne naprave«. Dnevnik. 16. december 2019. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  52. Seljak, Tomaž (11. april 2019). »Zakaj so za Šarčevo vlado ukrajinski posli Škrabčevega podjetja RIKO d.o.o. pomembnejši od širitve mreže COBISS.Net?«. www.portalplus.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. avgusta 2020. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  53. »RD Riko Ribnica«. RD Riko Ribnica. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  54. »O klubu«. triatlon-klub-ribnica.si. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  55. »Nagrada vilenica madžarskemu pesniku marginaliziranih«. RTVSLO.si. 22. maj 2014. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  56. Morozov, Sebastjan (18. oktober 2016). »Roman Horvat s Škrabcem v Minsku, za stečajnega upravitelja pa je nedosegljiv«. Dnevnik. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  57. »Svetovna razstava Expo bo preložena za leto dni«. Dnevnik. 4. maj 2020. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  58. Lokar, Sabina (23. marec 2013). »Riko: "Nismo najboljši zaposlovalec, ampak najboljši sodelovalec"«. Dnevnik. Pridobljeno 26. avgusta 2020.
  59. »Zlata nit«. Dnevnik. Pridobljeno 26. avgusta 2020.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]