Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani ZZB NOB)
Skoči na: navigacija, iskanje
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
Predsednik: Tit Turnšek
Podpredsedniki: Slavko Grčar
Ljubica Jelušič
Franc Križanič
Ustanovitev: 4. julij 1948
Spletna stran: http://www.zzb-nob.si/

Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije (v nadaljevanju ZZB oz. zveza) je organizacija, ki povezuje borce in druge udeležence NOB ter posameznike, ki imajo do NOB in njenih vrednot pozitiven odnos. Organizacija je bila ustanovljena leta 1948 kot Zveza združenj borcev NOV Slovenije, se po osamosvojitvi preimenovala v Zvezo združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije in leta 2007 preimenovala na svoje sedanje ime. Trenutni predsednik zveze je Tit Turnšek. Častni predsednik zveze je Janez Stanovnik.

Organizacija[uredi | uredi kodo]

Območne organizacije[uredi | uredi kodo]

Osnovna enota ZZB je območno združenje Zveze borcev. Območna združenja so organizirana v vseh slovenskih upravnih enotah, vsega skupaj jih je torej 80. Sedeže imajo v krajih, kjer so sedeži upravnih enot, in so registrirana kot samostojna društva. Njihove naloge so skrb za sočlane, organiziranje prireditev, skrb za spomenike in dediščino NOB ter seznanjanje javnosti z zgodovino in vrednotami NOB.

Območna združenja se delijo na krajevne organizacije ZZB, ki jih je v Sloveniji okrog 850. Načeloma velja, da je vsak član ZZB vanjo včlanjen v kraju, kjer ima stalno prebivališče. Krajevne organizacije nadaljujejo delo območnih združenj, njihova naloga pa je tudi pobiranje članarine.

Na čelu območnih združenj so predsedstva, ki jih sestavljajo predstavniki krajevnih organizacij.

Zaradi nastanka številnih novih občin v zadnjih letih so se nekatera krajevna združenja preimenovala v občinske organizacije ZZB. Nekaj se jih je registriralo kot samostojna društva, skoraj vsa pa so ohranila obliko in delo krajevnih skupnosti ter vsa ostala del območnih združenj.

Posebnost glede organizacije ZZB je Ljubljana, kjer zaradi velikega števila članov območna združenja ZZB delujejo za posamezne nekdanje ljubljanske občine (Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vič) ter so povezane v Mestno organizacijo ZZB Ljubljana, ki poleg omenjenih vključuje še 4 združenja ZZB iz primestnih občin.

Med letoma 1949 in 1951 so obstajali tudi oblastni odbori ter med letoma 1948 in 1965 okrajni odbori, ki so povezovali krajevne in občinske organizacije.

Vodstvo[uredi | uredi kodo]

Najvišji organ ZZB je Glavni odbor, ki jo sestavljajo predstavniki vseh območnih in drugih združenj ZZB. Glavni odbor izvoli Predsedstvo ZZB, ki ima štiriletni mandat. Na posebnih volitvah je izvoljen tudi predsednik zveze. Poleg tega obstaja še Svet ZZB, ki deluje kot posvetovalno telo za pomembna vprašanja, ter Nadzorni odbor. Predsedstvo ima tudi delovna telesa za posamezna področja.

Trenutni člani predsedstva:[uredi | uredi kodo]

  • Marija Cigale, odgovorna za koordinacijo z Ustanovo Franc Rozman-Stane in z Društvom Dobrnič,
  • Silva Črnugelj, odgovorna za odnose z drugimi organi in organizacijami,
  • Jože Gačnik, predsednik koordinacijskega odbora enot in služb NOV in POS
  • Franci Godeša, odgovoren za zakonodajne in druge pravne zadeve,
  • Janko Hebrle, predstavnik ZB mesta Ljubljane,
  • Franc Knafelc, predsednik komisije za finančna vprašanja,
  • Stane Koman, predsednik odbora za priznanja ZZB NOB Slovenije,
  • Janez Kos, odgovoren za spomeniško varstvo in muzealstvo,
  • Božo Kovač, odgovoren za informativne in medijske zadeve,
  • Meta Mencej, odgovorna za socialno-zdravstvena vprašanja,
  • Frane Pečelin, odgovoren za koordinacijo z Društvom piscev zgodovine NOB,
  • Dušan Stefančič, predsednik koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja,
  • Tit Turnšek, odgovoren za mednarodne odnose.

Trenutni člani nadzornega odbora:[uredi | uredi kodo]

  • Boris Gabrič, predsednik,
  • Zinka Breskvar, podpredsednica,
  • Sveto Kobal, član,
  • Helena Pangerc, članica,
  • Mira Novak, članica.

Financiranje[uredi | uredi kodo]

ZZB se financira na tri glavne načine: z denarjem iz državne blagajne, z dotacijami donatorjev in s članarino.

Od države dobijo denar prek dotacij in kot del dohodnine, ki ga lahko davkoplačevalci namenijo organizacijam (davčna številka ZZB je 84151714). Ta denar gre neposredno na sedež organizacije, od tam pa ga polovico namenijo območnim združenjem.

Dotacije poleg države dobijo predvsem od občin, pa tudi od zasebnih donatorjev. Te gredo območnim združenjem, ki ga porabijo za svoje delo oziroma porazdelijo naprej.

Članarina je simbolična in znaša večinoma 10 evrov. Pobirajo jo krajevne organizacije, ki jo porabijo za svoje delovanje, knjigovodstvo o članarini pa vodijo območna združenja.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Zveza združenj borcev NOV Slovenije[uredi | uredi kodo]

Prvotna organizacija ZZB je bila ustanovljena 4. julija 1948 kot Zveza združenj borcev NOV Slovenije (kratica ZZB NOVS). Vključena je bila v Zvezo združenj borcev NOV Jugoslavije.

Opredeljena je bila kot družbenopolitična organizacija in njen namen je bil, da bi udeležence NOB povezala in mobilizirala za sodelovanje pri obnovi in razvoju domovine ter pri obrambi njene ureditve in neodvisnosti, svojim članom pa pomagala reševati ekonomska, socialno-humanitarna, zdravstvena idr. vprašanja. Njeni člani so lahko postali nekdanji borci NOB, aktivisti OF, aktivni podporniki osvobodilnega gibanja, udeleženci odpora proti okupatorju zunaj Slovenije in žrtve okupatorskega nasilja.

Leta 1962 so se na skupščini zveze le tej priključili še Zveza vojaških vojnih invalidov in Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev. Leta 1969 se je slednje od zveze ponovno odcepilo.

Naloge zveze so bile skrb za vojne sirote (predvsem v prvih letih delovanja), pomoč članom, prizadevala si je za zakonodajo, naklonjeno članom, skrbela za številna obeležja, grobove in muzeje NOB ter izdajala 3 knjižne zbirke, v katerih je vsega skupaj izšlo več kot 120 knjig. Leta 1990 je zveza izgubila status družbenopolitične organizacije. Leta 1991 je podprla osamosvojitev Slovenije ter izstopila iz ZZB NOV Jugoslavije.

Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije[uredi | uredi kodo]

Po osamosvojitvi in političnih spremembah leta 1990 in 1991 se je ZZB NOV junija 1992 reorganizirala in se preimenovala v Zvezo združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije (kratica ZZB NOBS). Od leta 1993 je polnopravna članica Svetovne federacije veteranov (World veteran federation, WVF), kjer sodeluje s podobnimi organizacijami iz držav članic antifašistične zveze.

Od leta 1997 se smejo v zvezo tudi uradno včlanjevati posamezniki, ki niso bili udeleženci NOB, s čimer je ta postala splošna domoljubna organizacija. Njena glavna naloga je postala članom (trenutno okoli 50000) reševati socialna in zdravstvena vprašanja.

Zaradi naraščujočega deleža članov, ki niso bili udeleženci NOB, se je zveza leta 2007 preimenovala v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Predsedniki[uredi | uredi kodo]

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Posebne oblike združevanja[uredi | uredi kodo]

Znotraj ZZB delujejo tudi številna združenja oz. interesne skupine, ki združujejo člane s posebnimi interesi.

V skupnostih borcev enot in služb NOV in POS se združujejo pripadniki posameznih brigad, divizij, odredov ter posebnih služb, kot npr. kurirji, vezisti, kulturniki itd. Posamezna skupnost ima sedež pri območni organizaciji, kjer živi največ njenih pripadnikov, za vse skupnosti v celoti pa obstaja pri GO ZZB koordinacijski odbor.

Pri posameznih območnih združenjih delujejo aktivi OF, v katerih so zbrani člani nekdanjih okrožnih odborov OF.

V skupnosti partizanskih učiteljev, ki ima sedež na območnem združenju zveze v Kopru, delujejo učitelji, ki so med vojno poučevali na osvobojenem ozemlju.

Pri nekaterih območnih združenjih delujejo tudi klubi brigadirjev, ki združujejo udeležence povojnih mladinskih delovnih brigad.

Preživeli iz nacističnih in fašističnih taborišč delujejo v taboriščnih odborih, zametki katerih so nastali že v samih taboriščih med vojno. Od sedemnajstih jih aktivnosti v letu 2012 načrtuje še osem in sicer Taboriščni odbor Auschwitz, Taboriščni odbor Ravensbrueck, Taboriščni odbor Rab-Gonars, Taboriščni odbor Buchenwald – Dora, Taboriščni odbor Mauthausen, Taboriščni odbor društva taboriščnikov-ukradenih otrok, Taboriščni odbor Neuengamme, in Taboriščni odbor Dachau.

Na mednarodni ravni so ti odbori iz različnih držav povezani v mednarodne komiteje. Skupni organ vseh taboriščnih odborov je koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja, ki deluje pri glavnem odboru ZZB.

Prireditve[uredi | uredi kodo]

ZZB poleg ostalih dejavnosti prireja tudi precejšnje število prireditev, na katerih obujajo spomin na bolj znane epizode NOB, najbolj znane so naslednje.

Na začetku januarja vsako leto organizirajo v Dražgošah proslavo v spomin na Cankarjev bataljon, Dražgoško bitko ter kasnejši požig vasi s strani Nemcev. Prireditve se udeleži letno do deset tisoč ljudi. Na noč pred proslavo je organiziran tudi večurni nočni pohod Po stezah partizanske Jelovice. Organizacijski odbor proslave poleg ZZB sestavljajo tudi predstavniki drugih organizacij in ima sedež pri območnem združenju Škofja Loka.

V spomin na podvig, ko so partizanske patrulje leta 1944 na vrhu Triglava razobesile slovensko zastavo, je vsako leto prirejen Pohod na Triglav, ki se naslednji dan konča s proslavo na Pokljuki. Pohod zadnjih nekaj let organizira Zveza veteranov vojne za Slovenijo, proslavo pa organizacijski odbor, ki ima sedež pri območnem združenju Radovljica.

V spomin na t. i. partizansko olimpiado v Cerknem leta 1944 je vsako leto v bližini Cerknega organizirana njena ponovitev. Prireditev organizira Združenje slovenskih častnikov z odborom s sedežem v Cerknem, ZZB pa poskrbi za nekatere spremljevalne dejavnosti.

Povezane organizacije[uredi | uredi kodo]

Obstaja precejšnje število organizacij, s katerimi ZZB sodeluje oziroma jih je ustanovila.

Društvo Dobrnič je nastalo iz aktivov veterank NOB in obuja spomin na delovanje žensk v njej. Vsako leto priredi proslavo v Dobrniču, na kateri se spomnijo 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze (SPŽZ), društvo pa je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine v kraju tudi uredilo spominsko sobo v spomin na ta dogodek.

Društvo Zeleni prstan, ki ima sedež pri mestni organizaciji zveze v Ljubljani, skrbi za vzdrževanje Poti spominov in tovarištva okoli Ljubljane.

Društvo Ivan Cankar skrbi za vzdrževanje spomenikov NOB v Ljubljani. Sedež ima prav tako na mestni organizaciji zveze v Ljubljani.

Spominsko društvo sto frankolovskih žrtev so ustanovili svojci žrtev Frankolovskega zločina. Društvo si prizadeva za obnovo spomenika na zločin in za postavitev spominske sobe. Sedež ima v Zrečah.

Odbor za organizacijo Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije ima 9 pododborov na večjih poslovnih enotah Pošte ter Telekoma Slovenije in skrbi za omenjeno pot.

Društvo za urejanje partizanskih grobišč na Rogu skrbi za ohranjanje partizanskih obeležij in grobišč v Kočevskem Rogu. Sedež društva je v Dolenjskih Toplicah.

V ustanovi Franca Rozmana-Staneta sodelujejo ZZB, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza društev invalidov vojn Slovenije, društvo TIGR, veteransko združenje SEVER in Združenje slovenskih častnikov. To je socialno-humanitarna fundacija, ki pomaga socialno ogroženim borcem, drugim veteranom ter invalidom, vzdržuje obeležja in spomenike NOB ter sofinancira raziskovalne in umetniške projekte s tematiko uporništva in obrambe domovine. Ustanova vsako leto organizira prireditev Samo en cvet, ki je neposredno prenašana tudi po nacionalni televiziji.

Založniška dejavnost[uredi | uredi kodo]

ZZB izdaja štirinajstdnevno revijo Svobodno besedo naslednico revije Svobodna misel in TV-15, ki se posveča zgodovinskim temam ter spremlja politična idr. dogajanja po svetu. Uredništvo revije je na Einspielerjevi 6 v Ljubljani.

ZZB je včasih izdajala tudi revijo Borec, ki jo danes s sicer podobno vsebino, a zgolj 2- do trikrat na leto izdaja Društvo ZAK.

Pri ZZB deluje tudi Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, ki izdaja zgodovinske in spominske knjige s tematiko NOB. Osrednja knjižna zbirka društva je Partizanski knjižni klub.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Enciklopedija Slovenije, 15. zvezek, str. 275, 276, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001 (COBISS)

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]