Gančani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gančani
Gančani is located in Slovenija
Gančani
Gančani
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°37′47.99″N 16°14′51.44″E / 46.6299972°N 16.2476222°E / 46.6299972; 16.2476222Koordinati: 46°37′47.99″N 16°14′51.44″E / 46.6299972°N 16.2476222°E / 46.6299972; 16.2476222
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaPomurska regija
Tradicionalna pokrajinaPrekmurje
ObčinaBeltinci
Površina
 • Skupno13,541 km2
Nadm. višina
178 m
Prebivalstvo
 (2019)[2]
 • Skupno972
 • Gostota72 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Gančani so naselje v Občini Beltinci. Vas je nastala leta 1321, ime pa je dobila po eni izmed trdnjav v bližini, ki se je imenovala Ganacha. V madžarščini so se Gančani nekoč imenovali »lendavska rožna dolina«. Vas naj bi prvotno nastala ob reki Ledavi, severno od današnje lege. Reka naj bi poplavljala, zato so se odselili malo južneje (proti Beltincam)

V arhitekturi vaškega naselja so do šestdesetih let 20. stoletja prevladovali stegnjeni domovi in domovi na ključ, zgrajeni v lesu, ometani in pokriti s slamo, zgrajeni večinoma v 18. stoletju. Po letu 1970 se je vas začela močno spreminjati z novimi hišami zdomcev, zgrajenih po zgledih iz tujine.

V središču razpotegnjenega naselja stoji kapela v obliki cerkvice z zvonikom, posvečena Srcu Jezusovemu. V tej vasi je tudi tradicija za 1. maj, ko postavljajo mlaj, ki ga krajani imenujejo majoš. Letos (2019) je bil majoš postavljen že 100-ič. Majoš so prvič dvignili leto po tem, ko so se možje vrnili s front domov iz prve svetovne vojne. Prvo drevo je bila breza z malim vrhom. Čez leta se je drevo spreminjalo. Danes postavljajo deblo smreke ali bora, vrh smreke okrasijo z rožami iz krep papirja in na vrh pritrdijo slovensko zastavo.

V Gančanih so znani po zračnem streljanju, malem in velikem nogometu. Pri velikem igrišču je tribuna in pod njo velika dvorana ter strelišče. V dvorani potekajo razne prireditve. Vas je znana tudi po sodarjih, v sedemdesetih letih jih je bilo več kot dvajset. Danes v vasi deluje le še en sodar.

V Gančanih se je rodil pisatelj Márk Sziszeki (resnično ime Zsizsek Márk/Marko Žižek), ki je bil slovenskega rodu. V vasi je deloval Mikloš Lutar, učitelj in pisatelj, ki je napisal katoliški Katekizem v prekmurščini. V vasi je bil ustreljen Štefan Kovač-Marko, velik domoljub, ki je bil razglašen za narodnega heroja!

V Gančanih imajo sedež podjetja: Zidarstvo Maučec, Tesarstvo Maučec ter Aluvar

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]