Melinci

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Melinci
Kapela v Melincih.jpg
Melinci is located in Slovenija
Melinci
Melinci
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°34′21.26″N 16°14′17.75″E / 46.5725722°N 16.2382639°E / 46.5725722; 16.2382639Koordinati: 46°34′21.26″N 16°14′17.75″E / 46.5725722°N 16.2382639°E / 46.5725722; 16.2382639
Država Zastava Slovenije Slovenija
Statistična regija Pomurska regija
Tradicionalna pokrajina Prekmurje
Občina Beltinci
Površina
 • Skupno 6,78 km2
Nadmorska višina 175,6 m
Prebivalstvo (2019)[1]
 • Skupno 769
 • Gostota 110 preb./km2
Časovni pas CET (UTC+1)
 • Poletje (DST) CEST (UTC+2)
Poštna številka 9231 Beltinci
Zemljevidi Najdi.si, Geopedia.si
Vir: SURS, GURS, popis prebivalstva 2002 (kjer ni drugače navedeno).

Melinci so naselje v Občini Beltinci.

V naselju je približno 200 hiš. V Melincih je majhna kapelica, ki je posvečena Mariji Snežni. V kapelici imajo tudi skozi leto maše (ob večjih praznikih ali "proščenju", ki je na prvo nedeljo v prvem tednu avgusta) Šolarji morajo hoditi v OŠ Beltinci, le učenci mlajših razredov hodijo v šolo na Melincih.

Izvor krajevnega imena[uredi | uredi kodo]

Sodeč po starih zapiskih, se je prvotno krajevno ime glasilo glasilo Hmeljnica in je izpeljano iz rastline hmelj, ter šele drugotno prilagojeno okoliškim krajevnim imenom na -inci iz osebnega imena. V starih listinah se kraj omenja leta 1322 kot Hmelnice, Hmeliniche, 1379 Hmelinica; od tod morda tudi priimek Melinc.[2] V prvem pisnem dokumentu se vas imenuje Hmelnice(1322), nato Hmeliniche(1322/1335), pozneje Hmelinica(1379), Nova vas (1381), Villa Wufalu(1289), Melinche(1481) in po letu 1898 Muramelence.

Ciglarski dnevi[uredi | uredi kodo]

Turistično društvo Brod Melinci, ki deluje v vasi vsako leto prireja Ciglarske dneve. V teh dneh (prvi vikend v juliju) prikažejo izdelovanje opeke na starodaven način, katero je bil najbolj razširjeno prav ob reki Muri,zraven pa vam ponudijo murske ribe in popečen kruh. Iz blata, ki ga pridobijo na poljih, zmesijo dovolj kompaktno zmes,s pomočjo modelov oblikujejo cigel (opeko), ter ga nato zložijo v oslico ter zakurijo. S tem se opeka suši. Posušeno opeko porabijo za gradnjo objektov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2019". Statistični urad Republike Slovenije. 6. junij 2019. Pridobljeno dne 17. junija 2019. 
  2. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]