Pojdi na vsebino

Melinci

Melinci
Melinci se nahaja v Slovenija
Melinci
Melinci
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°34′21.26″N 16°14′17.75″E / 46.5725722°N 16.2382639°E / 46.5725722; 16.2382639
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaPomurska
Tradicionalna pokrajinaPrekmurje
ObčinaBeltinci
Površina
  Skupno6,80 km2
Nadm. višina
175,6 m
Prebivalstvo
 (2025)[1]
  Skupno723
  Gostota110 preb./km2
Časovni pasUTC+1
  PoletniUTC+2
Poštna številka
9231 Beltinci
Zemljevidi

Melinci so naselje v Občini Beltinci.

V naselju je približno 200 hiš. V Melincih je majhna kapelica, ki je posvečena Mariji Snežni. V kapelici imajo tudi skozi leto maše (ob večjih praznikih ali "proščenju", ki je na prvo nedeljo v prvem tednu avgusta) Šolarji morajo hoditi v OŠ Beltinci, le učenci mlajših razredov hodijo v šolo na Melincih.

Izvor krajevnega imena

[uredi | uredi kodo]

Sodeč po starih zapiskih, se je prvotno krajevno ime glasilo glasilo Hmeljnica in je izpeljano iz rastline hmelj, ter šele drugotno prilagojeno okoliškim krajevnim imenom na -inci iz osebnega imena. V starih listinah se kraj omenja leta 1322 kot Hmelnice, Hmeliniche, 1379 Hmelinica; od tod morda tudi priimek Melinc.[2] V prvem pisnem dokumentu se vas imenuje Hmelnice (1322), nato Hmeliniche (1322/1335), pozneje Hmelinica (1379), Nova vas (1381), Villa Wufalu (1289), Melinche (1481) in po letu 1898 Muramelence.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V srednjem in deloma v novejšem veku je vas večkrat trpela zaradi turških vpadov in obmejnih spopadov, ki so močno zaznamovali njeno zgodovino.[3]

Šolska dejavnost v naselju poteka od leta 1893, ko so bili ustanovljeni trije oddelki. Pouk je sprva do leta 1914 potekal v najeti kmečki hiši, nato so zgradili novo šolsko poslopje, ki so ga leta 1968 nadzidali.[3]

Vaški dom so zgradili leta 1964, danes pa v njem delujejo različna krajevna društva. Gasilski dom, zgrajen leta 1940, ima na fasadi v zid vzidano spominsko ploščo, posvečeno petim padlim občanom narodnoosvobodilnega boja in žrtvam fašizma.[3]

Ciglarski dnevi

[uredi | uredi kodo]

Turistično društvo Brod Melinci, ki deluje v vasi vsako leto prireja Ciglarske dneve. V teh dneh (prvi vikend v juliju) prikažejo izdelovanje opeke na starodaven način, ki je bil najbolj razširjen prav ob reki Muri, zraven pa ponudijo murske ribe in popečen kruh. Iz blata, ki ga pridobijo na poljih, zamesijo dovolj kompaktno zmes, s pomočjo modelov oblikujejo cigel (opeko), ga nato zložijo v oslico in zakurijo. S tem se opeka suši. Posušeno opeko porabijo za gradnjo objektov.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Leta 1931 je imelo naselje 1107 prebivalcev, 160 hiš, 179 posestnikov, in 15 najemnikov.[4]

Do leta 1961 se je število prebivalcev povečalo na 1150, v vasi je bilo 192 hiš, 218 gospodinjstev in 943 kmetov. Deset let pozneje, leta 1971, je v Melincih živelo 1094 prebivalcev, bilo je 207 hiš, 211 gospodinjstev ter 864 kmetov.[3] Od takrat dalje število prebivalcev upada.

Število prebivalcev v Melincih po letih[5][6][7][8][9]
1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 2011 2021
627 725 840 881 907 1107 1203 1211 1150 1094 956 886 815 808 743

Znani Melinčarji

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Založba Modrijan.
  3. 1 2 3 4 5 Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 307.
  4. Krajevni leksikon dravske banovine : krajevni repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in tujskoprometnimi podatki vseh krajev dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. 1937. str. 305.
  5. Krajevni leksikon Slovenije : repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi, zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki vseh krajev Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 1980. str. 271.
  6. »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  7. »Popis prebivalstva 1981«. Statistični urad Republike Slovenije. 1981.
  8. »Popis prebivalstva 1991«. Statistični urad Republike Slovenije. 1991.
  9. »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. 2002.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]