Ladak

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ladak
Ladakh - angleško
ལ་དྭགས་ - tibetansko
लदाख - hindijsko
Administrativno območje Indije
Viewofleh.jpg
Leh from Stok.jpg
Lehpalace5.jpg
Chemrey Gompa.jpg
View of the Lakir Monastery.JPG
Od zgoraj na desno: Pogled na Leh s pogorjem Stok Kangri, Leh z druge strani, Pogled na mesto Leh z nekdanje kraljeve palače, Budistični samostan Čimre, Samostan Likir
Zastava Ladak Ladakh - angleško ལ་དྭགས་ - tibetansko लदाख - hindijsko
Zastava
Ladak v okviru Indije
Ladak v okviru Indije
Ladak z rožnato kaže njegovo položaj v širši regiji
Ladak z rožnato kaže njegovo položaj v širši regiji
Koordinati: (Leh) 34°10′N 77°34′E / 34.167°N 77.567°E / 34.167; 77.567Koordinati: 34°10′N 77°34′E / 34.167°N 77.567°E / 34.167; 77.567
DržavaZastava Indije Indija
Glavno mestoLeh
Upravljanje
 • VrstaZvezni teritorij Indije (Od 31. oktobra 2019)
 • GuvernerTBA
 • Poslanec v Indijskem parlamentuJamyang Tsering Namgyal (BJP)
Površina
 • Skupno59.146 km2
Najvišja nadm. višina7,742 m
Najnižja nadm. višina2,550 m
Prebivalstvo
 (2011)
 • Skupno274,289
 • Gostota0,0046 preb./km2
DemonimLadakijci
Časovni pasUTC+5:30 (IST)
ISO 3166 kodaJK
Glavni jezikiladakščina, purki jezik, šina, tibetanščina, balti jezik, urdujščina, hindijščina
Število sedežev v skupščini1
Mesta2 - Leh; Kargil
Spletna stranhttp://jkladakhaffairs.nic.in/

Ladak je regija pod upravo Indije, ki se nahaja na severnem delu Indijskega podkontinenta, in je del širše regije imenovane Kašmir, ki je predmet ozemeljskih sporov med Indijo, Pakistanom, in Kitajsko vse od leta 1947. Ladak se včasih označuje tudi kot "Mali Tibet".

Razprostira se od ledenika Siačen v pogorju Karakorum do glavnega pogorja Himalaje na jugu.[3][4] Pokrajina je ena najbolj redko obljudena v Indiji in njena kultura in zgodovina je ozko povezana s Tibetom. Ladak je znan po svojih odmaknjenih gorskih lepotah in kulturi.

Zgodovinsko je pokrajina obsegala tudi dolino Baltistana (Baltiyula) (sedaj večinoma pod pakistansko kontrolo, celotno zgornjo dolino Inda, ter odmaknjeni Zanskar, Lahul in Spiti na jugu, velik del Ngarija vključujoč regijo Rudok in Guge na vzhodu, Aksaj Čin na severovzhodu (vse do Kun Lun gora), in doline Nubra proti severu preko prelaza Kardunga v pogorju Ladak. Danes Ladak meji na Tibet na vzhodu, na regije Lahul in Spiti proti jugu, na Kašmirsko dolino, Džamu in Baltistan regijo proti zahodu, in na jugovzhodnem vogalu Sinciang preko prelaza Karakorum na najsevernejši točki.

Aksaj Čin je ena od spornih mejnih območij med Kitajsko in Indijo.[5] To območje je pod kitajsko upravo kot del okraja Hotan, ki pa si ga pripusuje tudi kot del pokrajine Ladak v okviru zvezne države Džamu in Kašmir. Leta 1962 sta se na tem območju vojskovali Kitajska in Indija v t.i. kitajsko-indijski vojni za Aksaj Čin in Arunačal Pradeš, kasneje leta 1993 in 1996 sta državi podpisali sporazum o spoštovanju Lineje dejanske kontrole (LAC).[6]

Ladak je v preteklosti dobil pomen zaradi svoje strateške lege na križišču pomembnih trgovskih poti,[7] dokler niso Kitajske oblasti zaprle meja s Tibetom in Centralno Azijo v 60-tih letih, zaradi česar je mednarodna trgovina zamrla razen turizma. Po letu 1974 je Indijska vlada začela pospeševati turizem v Ladaku. Ker je Ladak del strateško pomembnega Džamu in Kašmirja je v regiji močno prisotna Indijska vojska.

Največje mesto v Ladaku je Leh, ki mu sledi Kargil.[8] Glavne verske skupnosti v regiji so Muslimani (v glavnem Šiiti) (46%), Tibetanski budisti (40%) in Hindujci (12%) ter Sikhi (2%).[9][10]

Pokrajina Ladak je februarja 2019 postala ločena upravno-administrativna enota v okviru države Džamu in Kašmir. Avgusta 2019 pa je Parlament Indije sprejel Zakon o reorganizaciji Džamu in Kašmirja, ki je Ladak opredelil kot Zvezno ozemlje Indije, kot upravno-administrativna enota neposredno podrejena centralni indijski vladi v New Delhiju. [11]

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Tibetansko poimenovanje La-dvags pomeni "deželo visokih prelazov", ki je povezovala Indijo s Svilena cesta. Ladak se izgovarja v več tibetanskih okrajih in je pravzaprav transliteracija perzijske izgovorjave.[12]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antična zgodovina[uredi | uredi kodo]

Ladak je bil v preteklosti poznan pod različnimi imeni. Nekateri so ga imenovali je bil kot Marjul ali planota drugi pa kot Kha- čumpa. Kitajski budistični menih in popotnik Fasijan ga je imenoval kot Kja-čha med tem ko ga je budistični menih in popotnik Xuan Zang imenoval kot Ma-Lo-Fo. Zelo verjetna je domneva, da so bili prvi priseljenci v to deželo tibetansko ljudstvo Brokpa iz Dadarstana, ki so poseljevali nižje ležeče predele doline reke Ind, ljudsko poimenovane kot Šam. Drugi val priseljencev je prišel iz območja Kardža (Kulu), ki so bili ljudstvo Mons – Arijskega porekla, ki so se najprej naselili na območju Gja in se razširili na območje (vasi) Rong, Šayok, Sakti Tangtse in Durbuk, to je na območje od Martselang do Khaltsi. Gia je bil sedež vlade prvega vladarja plemena Mon, ki ga je pleme izvolilo. Njegova kraljevina je vključevala prej omenjene vasi, ki so jih poseljevali pripadniki plemena Mons. Kralj je bil znan pod nazivom Gjapačo, ki izhaja od njegovega gospodarjenja v Gia.

Zgodnji prebivalci Ladaka so predstavljali mešanico Indo-Arijske populacije ljudstev Monov in Dardijcev,[13] ki jih omenja v delih Herodot,[a] Nearh, Megasten, Plinij starejši,[b] Ptolemaj,[c] in geografskih seznamih Puran.[14] Okoli 1. stoletja je bil Ladak del Kušanskega cesarstva. Budizem se je v 2. stoletju razširil v zahodni Ladak iz Kašmirja, ko je zahodni Tibet še vedno prakticiral religijo Bon. The 7th-century Budistični menih in popotnik v 7. stoletju Xuan Zang je regijo opisal v svojih delih.[d]

Budizem je prišel iz osrednje Indije na Tibet preko Ladaka, kjer je pustil neizbrisne sledove. Islamski misijonarji so prav tako po mirni poti prinesli islam v začetku 16. stoletja. Nemški moravski misijoni s pomočjo Vzhodno indijske družbe so prav tako vstopili v Ladak z namenom spreobračanja vendar z neznatnim uspehom.

V 10. stoletju je Ladak zasedel tibetanski vladar Skit Lde Nemagon (Njimagon). Takrat je bila dežela razdeljena v male kneževine, ki so se medsebojno bojevale. Nemagon je porazil eno za drugo in vzpostavil kraljevio z glavnim mestom Šej 15 km od Leha. Ladak je bila neodvisna država od sredine 10. stoletja.

Kralj Singe Namgjal je konsolidiral Ladaško cesarstvo v močno kraljevino. Ni bil le močan monarh ampak tudi državnik, diplomat in graditelj. Zgradil je zgodovinsko 9 nadstropno palačo v Leh-u. Promoviral je konjsko igro polo v Ladaku. Ladak ni bil ne pod oblastjo niti pod vplivom Tibeta, čeprav ni veliko informacij o antični zgodovini Ladaka.

Srednjeveška zgodovina[uredi | uredi kodo]

Soočen z muslimanskimi osvajanji na indijskem podkontinentu v 13. stoletju se je Ladak obrnil na Tibet v iskanju in sprejemanju usmeritev v religijoznih zadevah. Za skoraj dve stoletji do okoli leta 1600 je bil Ladak izpostavljen pohodom in invazijam iz sosednjih muslimanskih držav. V tem času so se nekateri Ladakijci spreobrnili v islam.

Med letom 1380 in 1510 je več islamskih misijonarjev pridigalo in širilo islam Ladakijcem. Sajjid Ali Hamadani, Sajjid Muhammad Nur Bakš in Mir Šamsudin Iraki so bili trije pomembni sufijski misijonarji, ki so pridigali in razširjali islam v Ladaku. Mir Sajjid Ali je bil prvi, ki je uspel v spreobračanju in se zato jemlje za ustanovitelja islama v Ladaku. Več mošej je bilo zgrajeno v tem času, vključno z mošejo v Mulbhe, Padumu in Šeju, takratnim glavnim mestom Ladaka.[15][16] Njegov glavni učenec Sajjid Muhamad Nur Bakš je tudi propagiral islam med Ladakijci in ljudstvom Balti, ki so se hitro spreobrnili v islam. Nurbakšija islam je imenovan po njemu in njegovih privržencev, ki jih najdemo le v Baltistanu in Ladaku. Leta 1505 je znan pripadnik Šiit Šamsudin Iraki obiskal Kašmir in Baltistan. Zaslužen je za širitev šia islama v Kašmirju in za spreobrnitev velike večine Muslimanov v Baltistanu v šiitsko ločino.[16]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. On omenja dvakrat ljudstvo imenovano Dadikai, prvič skupaj z Gandarioi, in ponovno v katalogu armade perzijskega kralja Kserksa I., ki je izvedla invazijo na Grčijo. Herodot tudi omenja mravlje iz Centralne Azije, ki izkopavajo zlato.
  2. Plinij je v 1.stoletju ponovil, da so bili Dardijci veliki proizvajalci zlata.
  3. Ptolemaj postavlja Daradrai na območje gornjega toka Inda
  4. See Petech, Luciano. Kraljevina Ladak c. 950–1842 A.D., Istituto Italiano per il media ed Estremo Oriente, 1977. Xuan Zang opisuje svoje potovanje iz Ch'u-lu-to (Kuluta, Kullu) v Lo-hu-lo (Lahul), nakar navaja da "od tam na sever po več kot 2000 lijih zelo težavne ceste z mrzlim vetrom in naletajočem snegu" se prispe v kraljevino Mo-lo-so ali Mar-sa, ki je sinonim z Mar-julom znanim imenom za Ladak. Na drugem delu njegovega dela besedilo omenja, da Mo-lo-so, tudi imenovan San-po-ho meji s Suvarnagotra ali Suvarnabhumi (Deželo zlata), identično s kraljevino žensk (Strirajya). Po Tucci-ju je bilo do 7. stoletja v Indiji znano ime kraljevine Zan-zun ali vsaj njegovi južni okraji.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "MHA.nic.in". MHA.nic.in. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8 December 2008. Pridobljeno dne 21 June 2012. 
  2. "Saltoro Kangri, India/Pakistan". peakbagger.com. Pridobljeno dne 9 August 2019. 
  3. Jina, Prem Singh (1996). Ladak: Dežela in ljudje. Indus Publishing. ISBN 978-81-7387-057-6. 
  4. "V globino bodočnosti Kašmirja". BBC News. Pridobljeno dne 16. april 2013. 
  5. pakistanski in kitajski mejni spor "Fantasy frontiers" Preveri |url= vrednost (pomoč). The Economist. 8 February 2012. Pridobljeno dne 24 September 2014. 
  6. "Indijsko-kitajski ozemeljski spor". GlobalSecurity.org. 
  7. Rizvi, Janet (2001). Trans-Himalajske karavane – Trgovski knezi in kmečki trgovci v Ladaku. Oxford India Paperbacks. 
  8. Osada et al. (2000), p. 298.
  9. S, Kamaljit Kaur; DelhiJune 4, hu New; June 4, 2019UPDATED:; Ist, 2019 20:00. "Vlada planira reorganizacijo Džamu in Kašmirja s spremembami meja konstitutivnih teroritorialnih delov: Sources". India Today. 
  10. Rizvi, Janet (1996). Ladakh — Crossroads of High Asia. Oxford University Press. 
  11. "Article 370 revoked Updates: Jammu & Kashmir is now a Union Territory, Lok Sabha passes bifurcation bill". www.businesstoday.in. 
  12. "Ladak je perzijska transliteracija tibetanske besede La-dvags, kot izgovorjava besede v več tibetanskih okrajih." Francke(1926) Vol. I, p. 93, notes.
  13. Ray, John (2005). Zgodovina Ladaka — Lokalne in regionalne perspektive. Leiden, Nizozemska: Koninklijke Brill NV. 
  14. Petech, Luciano (1977). Kraljevina Ladak c. 950–1842 A.D. Istituto Italiano per il media ed Estremo Oriente. 
  15. Novejše raziskave o Ladaku 6. Motilal Banarsidass. 1997. str. 122. ISBN 9788120814325. 
  16. 16,0 16,1 Novejše raziskave o Ladaku 4 & 5. Motilal Banarsidass. 1995. str. 189. ISBN 9788120814042.