Gilgit-Baltistan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gilgit-Baltistan
گلگت بلتستان
Administrativno območje Pakistana[1]
Aqua Ambulance.jpg
K2 2006b.jpg
Passu, Gilgit-Baltistan (cropped).jpg
Skardu Cold Desert (cropped).jpg
Deosai Nauman.jpg

Zastava

Pečat
Gilgit-Baltistan je označen z rdečo. Preostali del Pakistana je prikazan z belo. Teritorij Džamu in Kašmir pod indijsko administracijo je označen šrafirano.
Država Zastava Pakistana Pakistan
Ustanovljen 1. november 1948
Glavno mesto Gilgit
Največje mesto Skardu[2]
Upravljanje
 • Vrsta samoupravni teritorij v Pakistanu
 • Telo Zakonodajna skupščina
 • Guverner Raja Jalal Hussain Maqpoon
 • Glavni minister Hafiz Hafeezur Rehman[3]
Površina
 • Skupno 72.971 km2
  [4]
Prebivalstvo (2015)
 • Skupno 1,800,000[5]
Časovni pas PKT (UTC+5)
ISO 3166 koda PK-GB
Glavni jeziki balti, šina jezik, Burušaski
HDI (2017) 0.565[6]
medium
Število sedežev v skupščini 33[7]
Okraji 10
Mesta 9
Union Councils
Spletna stran gilgitbaltistan.gov.pk

Gilgit-Baltistan (urdujsko گلگت بلتستان), nekdaj znan kot Severno območje,[8] je najsevernejš administrativno območje v Pakistanu.[1] Meji na Azad Kašmir na jugu, provinco Hajber Paštunkhwa na zahodu, na Wakhan koridor v Afganistanu na severu, na kitajsko regijo Sinciang na vzhodu in severovzhodu, in na indijsko zvezno državo Džamu in Kašmir na jugovzhodu. Meja z Indijo je Linija kontrole (LoC), ki jo je leta 1949 določila OZN (UNCIP/UNMOGIP). Na tej liniji so se odvijale vse kašmirske vojne, nazadnje v t.i. Kargilski vojni (tretja kašmirska vojna), v zagrizeni visokogorski vojni nad 5000 m nadmorske višine, po premirju leta 1999 pa se je spet vrnila na raven iz leta 1972. Vse od takrat se napetosti pojavnljajo zaradi posameznih incidentov.

Gilgit-Baltistan obsega površino 72.971 km² in je imel leta 2015 približno 1,8 milijona prebivalcev. Ta regija je del velikega ozemlja Kašmirja, ki je predmet teritorialnega spora med Indijo, Pakistanom in Kitajsko. Pokrajina je visokogorska. Glavno mesto je Gilgit z okoli 216,760 prebivalci. V Gilgit-Baltistanu se nahaja pet "osemtisočakov" in več kot petdeset vrhov visokih nad 7,000 metrov. Tu so trije najdaljši ledeniki na svetu. Glavna turistična aktivnost je pohodništvo in gorništvo.

Po projektu kitajsko-pakistanskega gospodarskega koridorja naj bi se preko spornega ozemlja Gilgit-Baltistan zgradila ceste “Kašgar-Havelian” preko Kundžerabskega prelaza dolga 1100 km, in povezala pakistansko globokomorsko pristanišče Gwadar s pristaniščem Južne Kitajske Guangdžov (Guangzhou).

Regije[uredi | uredi kodo]

Gilgit-Baltistan je administrativno razdeljen na tri pokrajine in deset (10) okrajev

Gilgit-Baltistan je administrativno razdeljev v tri pokrajini[9] ki so naprej razdeljene na deset okrajev, ki sestavljajo štiri v Baltistanu: Skardu, Šigar, Karmang, in Ganče, ter štiri v Gilgitu: okraj Gilgit, Gizer, Hunza in Nagar ter dva okraja v pokrajini Diamer: Diamer in Astore.[10][11] Temeljna administrativna centra sta mesti Gilgit in Skardu.

Pokrajina Okraj Površina (km²) Glavno mesto Prebivalci (2013)[12] Pokrajinsko glavno mesto
Baltistan Ganče (Ghanche) 4,052 Khaplu 108,000 Skardu
Šigar 8,500 Šigar -
Karmang 5,500 Karmang -
Skardu 8,700 Skardu 305,000*
Gilgit Gilgit 14,672 Gilgit 222,000 Gilgit
Gizer (Ghizer) 9,635 Gahkuč (Gahkuch) 190,000
Hunza 7,900 Aliabad 70,000 (2015)[13]
Nagar 5,000 Nagar 51,387 (1998)[12]
Diamer Diamer 10,936 Čilas 214,000 Čilas
Astore 5,092 Eidghah 114,000

* kombinirano prebivalstvo iz okrajev Skardu, Šigar in Karmang. Okraja Šigar in Karmang sta bila izdvojena iz okraja Skardu po letu 1998. Ocena števila prebivalcev Gilgit-Baltistana je v letu 2015 bila okoli 1.8 milijona[5] ter skupna stopnja rasti prebivalstva med leti 1998 in 2011 je bila 63.1% kar pomeni 4.85% letno.[14][15]

Geografija in podnebje[uredi | uredi kodo]

Zemljevid Gilgit-Baltistana prikazuje njegovo pozicijo glede na Azad Kašmir
Naltar jezero ali Baškiri jezero-I
Naltar jezero ali Baškiri jezero-II
Naltar jezero III z vodo azurne barve
nadmorska višina = 3050–3150 m[16]

Gilgit in Skardu sta dve glavni središči in postaji za ekspedicije v okoliške sedem in osemtisočake. Območje je eno od najvišjih svetovnih gorskih grebenov. Glavno je pogorje Karakorum in zahodna Himalaja. Pamirsko pogorje je na sever, in Hindukuš leži na zahodu. Med najvišjimi vrhovi so K2 (Mount Godwin-Austen) in Nanga Parbat, slednji je eden od najbolj zastrašujočih gora na svetu.

Trije od najdaljših ledenikov na svetu najdemo v Gilgit-Baltistanu: Ledenik Biafo, Ledenik Baltoro, in Ledenik Batura. Dodatno je v Gilgit-Baltistanu tudi nekaj visokogorskih jezer:

Deosai ravnina se nahaja nad 3.000 m nadmorske višine in predstavlja drugo najvišjo planoto na svetu na 4,115 metrih po Tibetu. Planota leži vzhodno od Astore, južno od Skardu in zahodno od Ladaka. Območje je bilo proglašeno za narodni park leta 1993. Planota Deosai pokriva področje, ki obsega skoraj 5000 km2. Skoraj pol leta (med septembrom in majem), je Planota Deosai pokrita s snegom in pozimi odrezana od preostalega Baltistana. Vas Deosai leži blizu Čilum čoki in je povezana z okrajem Kargil v Ladaku s cesto prevozno celo leto.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Weightman, Barbara A. (2. december 2005). Zmaji in tigri: Geografija Južne, Vzhodni, in Jugovzhodne Azije (2nd izd.). John Wiley & Sons. str. 193. ISBN 978-0-471-63084-5. 
  2. "Skardu". Skardu. Pridobljeno dne 16. julij 2015. 
  3. "V sedlu: Novi glavni minister ima vizijo za Gilgit-Baltistan". The Express Tribune. 30 June 2015. Pridobljeno dne 16. julij 2015. 
  4. "UNPO: Gilgit Baltistan: Impact Of Climate Change On Biodiversity". unpo.org. Pridobljeno dne 20 June 2016. 
  5. 5,0 5,1 Shahid Javed Burki 2015.
  6. "Sub-national HDI - Area Database - Global Data Lab". hdi.globaldatalab.org (angleščina). Pridobljeno dne 2018-09-13. 
  7. Legislative Assembly will have directly elected 24 members, besides six women and three technocrats. "Gilgit Baltistan: New Pakistani Package or Governor Rule" 3 September 2009, The Unrepresented Nations and Peoples Organization (UNPO)
  8. Hinman, Bonnie (15. september 2011), Obiskali smo Pakistan, Mitchell Lane Publishers, Inc., str. 41, ISBN 978-1-61228-103-2 
  9. "Gilgit-Baltistan razdeljen na tri pokrajine – The Express Tribune". tribune.com.pk. 1 February 2012. Pridobljeno dne 20 June 2016. 
  10. "Mehdi Shah announces formation of 2 Divisions, 2 sub-divisions and 4 Tehsils in Gilgit – Baltistan – PAMIR TIMES – Voices of the Mountain Communities". pamirtimes.net. Pridobljeno dne 20 June 2016. 
  11. "Wrangling over new Astore district headquarters". Dawn Newspaper Internet Edition. Pridobljeno dne 2006-11-17. 
  12. 12,0 12,1 "Gilgit-Baltistan: Districts & Places – Population Statistics in Maps and Charts". citypopulation.de. Pridobljeno dne 20 June 2016. 
  13. Šafqat Husain 2015.
  14. "Pak population increased by 46.9% between 1998 and 2011". The Times of India. Pridobljeno dne 27 January 2016. 
  15. "Statistical Booklet on Gilgit-Baltistan" (PDF). Government of Gilgit-Baltistan, 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2014-12-13. Pridobljeno dne 2014-12-11. 
  16. "Tropical Bryology" (PDF). 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]