Kerala

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Indijska zvezna država
Kerala
Kēraḷam
Grb Kerale
Geslo: Vrt začimb Indije, Dežela kokosovih orehov
Lega
Lega Kerale v Indiji
Glavno mestoThiruvananthapuram
8°5′N, 77°′E
Uradni jezik malajalščina angleščina
Demonim Malajali ali Keraliti
Upravljanje
 -  guverner: P. Sathasivam
 -  predsednik vlade: Pinarayi Vijayan (CPI (M))
 -  parlament: enodomni (141 sedežev)
Država Zastava Indije Indija 
 -  ustanovitev: 1. november 1956 
Površina
 -  skupaj: 38,863 km²  
Prebivalstvo
 -  štetje 2011: 33.387.677[1] 
HDI  HDI (1st (2015)) ([[Seznam držav po indeksu človekovega razvoja|Rast 0.712 (High)]])
Valuta indijska rupija (₨) (INR)
Časovni pas IST (UTC+5:30)
 -  poletni (DST): ne upoštevajo (UTC+5:30)

Kerala (/ˈkɛrələ/) je indijska zvezna država v Južni Indiji na Malabarski obali. Oblikovana je bila 1. novembra 1956 z indijskim zveznim zakonom o reorganizaciji, ki je v to državo združil območja z malajalščino kot govornim jezikom prebivalstva. Razprostira se na območju 38.863km in meji na zvezno državo Karnataka na severu in severovzhodu ter na zvezno državo Tamil Nadu na vzhodu in jugu.

S 33,3 milijona prebivalcev po popisu leta 2011 je Kerala na trinajstem mestu med indijskimi državami po številu prebivalstva. Država je razdeljena na 14 upravnih okrajev z glavnim mestom Thiruvananthapuram. Malajalaščina je prevladujoč jezik in tudi uraden občevalni jezik v tej zvezni državi.

Izvor imena[uredi | uredi kodo]

Toponim Kerala nima jasnega etimološkega pomena. Ena od razlag govori, da ime izhaja iz besede Kera ("kokosova palma" v malajalščini) in alam ("dežela"); torej "dežela kokosovih palm",[2] kar kot termin uporabljajo tudi domačini, ker je tu v izobilju kokosovih palm.[3] Ime Kerala je prvič zabeleženo kot Keralaputra v 3. stoletju p.n.š. v virih Maurijskega imperija kralja Ašoke (274–237 p.n.š.), v enem od ukazov tega kralja.[4] Zapis se nanaša na lokalnega vladarja ki ga imenuje Keralaputra (v Sanskritu kot "sin Kerale"); ali "sin iz Chere". Tej razlagi nasprotna je razlaga, da beseda Kera pomeni "kokosovo palmo".[5] Beseda Cheral se nanaša tudi na najstarejšo poznano kraljevsko družino iz Kerale in izhaja iz prastare tamilsko-malajalamske besede za "jezero".[6]

Najzgodnejše besedilo v Sanskritu, ki omenja Keralo, je Aitareya Aranyaka iz Rigvede. Kerala je omenjena tudi v dveh hindujskih epih Ramajani in v Mahabharati. Grško-rimska trgovska geografska karta Periplus Eritrejskega morja omenja Keralaputro kot Celobotra.[7]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antično obdobje[uredi | uredi kodo]

Kerala je bila pomemben izvoznik začimb že 3000 p.r.n.š., saj jo omenjajo že viri iz Sumerije v katerih jo imenujejo kot "Vrt začimb" in kot "Začimbni vrt Indije".[8][9] Začimbe v Kerali so privabljale antične Babilonce, Asirce in Egipčane na Malabarsko obalo v 3. in 2. tisočletju pr. n. š.. Feničani so vzpostavili trgovino s Keralo v tem obdobju.[10] Dežela Keralaputra je bila eno od štirih neodvisnih kraljevin na jugu Indije v času kralja Ašoke, druga so se imenovala Imperij Čola, Imperij Pandja, in Satijaputra.[11] Zgodovinarji menijo, da je Keralaputra alternativno ime za dinastijo Kera, prvo dominantno dinastijo v Kerali.[12][13] Teritoriji teh kraljevin so domnevno uporabljale enak jezik in imele skupno kulturo znano kot Tamilakam.[14] Kralj Kera je vladal večini ozemlja modern Kerale s sedežem v Kuttanadu,[15][16] ter kontroliral pristanišče Muziris, [17] Na jugu se je nahajala kraljevina Pandja, ki je imela trgovsko pristanišče, poznano iz zahodnih virov pod imenom Nelcinda (ali Neacindi) v Quilonu.[18] Manj znani kraljevini Ajis in Mušikas sta ležali južno oziroma severno od Kere.[19][20]

Mapa Svilne ceste. Trgovina z začimbami se je v glavnem odvijala po vodnih poteh (modro).

V poslednjih stoletjih pr.n.š. je postala Malabarska obala zaradi svojih začimb zelo pomembna za Grke in Rimljane še posebej zaradi črnega popra. Kere so imele trgovske povezave s Kitajsko, Zahodno Azijo, Egiptom, Grčijo, in Rimskim imperijem.[21] V trgovskih krogih je bilo območje poznano kot Male ali Malabar.[22] Muziris, Berkaraj, in Nelcinda so bila glavna pristanišča v tistem času.[23] Vrednost trgovanja Rimljanov na letni ravni s to regijo je ocenjeno na 50 mio sesterc;[24] takrat sodobna Sangam literatura, opisuje rimske ladje, ki prihajajo v Muziris v Keralo, natovorjene z zlatom za zamenjavo za poper. Eden o zgodnjih zahodnih trgovcev, ki je koristil monsunske vetrove za dosego Kerale je bil Eudoxus iz Cizicus okoli leta 118 ali 166 pr. n. š. pod zaščito Ptolemaja VIII. Dobrotnika, kralja Helenistične Ptolemajske dinastije v Egiptu. Rimske zgradbe v pristaniških mestih v regiji, kot npr. tempelj Avgusta in vojašnice za rimske vojake, so omenjene v Tabula Peutingeriana; edini ohranjeni mapi rimskega cursus publicus.[25][26]

Trgovci iz Zahodne Azije in Južne Evrope so v Kerali ustanavljali obalne postojanke.[27] Judovske povezave s Keralo poznamo od leta 573 pr.n.š.[28][29][30] Tudi Arabci so imeli trgovske povezave s Keralo, ki so znane še pred 4. stoletjem pr.n.š., saj je Herodot (484–413 pr. n.š.) zapisal, da je blago, ki so ga prinesli Arabci, in je bilo iz Kerale, prodano Hebrejcem (Judom) v Eden.[23] Judje so se poročali z lokalnimi prebivalci (Dravidskimi Kerami), kar je imelo za posledico oblikovanje t.i. Mappila skupnosti.[31] V 4. stoletju je nekaj Krščanov migriralo iz Perzije in se pridružilo zgodnjim Sirski krščanski skupnosti, ki izvira iz evangelistične dejavnosti apostola Svetega Tomaža v 1. stoletju.[32][33] Mappila (Semitska) je bil časten naziv podeljen spoštovanim obiskovalcem iz tujine; Judje, Sirsko (Aramejski) Kristjani, in muslimanskim imigrantom, kar je kasneje ostalo kot naziv za te skupnosti: Judovske Mappile, Nasrani Mappile, in Muslimanske Mappile.[34][35] Zgodnje cerkve Kristjanov Svetega Tomaža[36] v Kerali so bile zgrajene prva mošeja v Indiji Cheraman Juma Masjid leta 629 p.n.š..[37]—in najstarejša sinagoga v Indiji Paradesi Sinagoga leta 1568.[38][31]

Zgodovinarji menijo, da je prvi val migracije Brahminov v kraljevstvo Kera prišel okolik 3. Stoletja pr. n. š. skupaj z misijonarji jainizma in budizma. Vrhunec arijanizacije kraljevstva Kera pride šele v 8. stoletju AD.[39]

Velika večina prebivalstva je uporabljala domačo dravidsko versko prakso, majhen del pa je sledil džainizmu, budizmu in hinduizmu. Te tri filozofije so prišle v kraljevino Kera iz Severne Indije.[40] Populacija Judov in Kristjanov je prav tako živela na tem območju.[41]

Zgodnji srednji vek[uredi | uredi kodo]

Kera imperij na območju Kerale je v tem obdobju padel v "zgodovinski mrak" v 6., 7. in 8. stoletju. O dinastiji Kera v tem času je malo zgodovinskih virov. Gotovo je, da je tudi Kerala utrpela rušilne posledice Kalabhra upora v 5. in 6. stoletju.

Kalabhra dinastija je kontrolirala jug Indije v 5. in 6. stoletju AD.

Glavni vir informacij o teritoriju Kerale v tem času imamo iz zapisov drugih kraljevstev Južne Indije kot so Čaluki, Palava, Pandi in Raštrakuti. Vsi trdijo da so osvojili Keralo ali vsaj njen del. Čaluki kralj Vikramaditja II. (734-745) tudi trdi, da je porazil Kere. Vpliv in pomen Čalukijev je usihnil po letu 755 AD z vzponom kraljevine Raštrakuti.[42]

Kraljevstvo Kera in njegova glavarstva.

Po obdobju relativnega mraka med 6. do 8. stoletjem AD, je bila moč Kere obujena pod kraljem Kulasekharo Varmanom, ki je vladal med leti 800 do 820 AD. Prosvetljeni kralji, ki so mu sledili imenovani Kulasekharji so bili znani tudi kot druga dinastija Kera. Vladali so velikemu delu Kerale med leti 800 in 1102 AD. Njihovo glavno mesto je bilo Mahodajapuram (tudi imenovano Makotai ali Mahodajapatanam), ki se je nahajalo blizu sedanjega mesta Kodungalloor v Kerali.[43] Kralji Kulasekharji so bili tudi znani kot Perumali (Kulasekharski Perumali ali Keralski Perumali).[44]

Zgodnje obdobje Kulasekharjev tj. obdobje 9. in 10. stoletja predstavlja "zlato obdobje" v zgodovini Kerale. V tem obdobju so vladarji bogato podpirali umetnost, literaturo in znanost. Na svojem višku je imperij Kulasekharjev obsegal skoraj celotno ozemlje sedanje Kerale, nekatere dele Nilgiris hribovja in del regije Salem-Coimbatore. Politična administracija je bila vodena federalno in razdeljena v pokrajine imenovane nadus. Najjužnejša regija je bila Venad, ki je sestavljala sedanje območje Thiruvananthapuram in Kollam, med tem ko je bila najsevernejša regija imenovana Kolathunadu in je pokrivala današnje področje Kannur in Kasaragod. Upravljanje teh administrativnih enot imenovanih nadus je bilo na fevdalnih načelih lokalnih glavarstev imenovanih naduvažis.

Država Kera je imela razvejane trgovske odnose z zunanjim svetom. Najpomembnejša pristanišča v tem obdobju so bila Kandalur (blizu Vižindžam), Kolam in Kodungalur. Sulejman in al-Mas'udi, arabski popotnik, ki je obiskal Malabarsko obalo v tem obdobju, je poročal o visoki ravni gospodarskega razcveta, ki temelji na zunanji trgovini. Sulejman je posebej omenil živo trgovino s Kitajsko. Mnoge bakrene plošče z napisi pričajo o velikem pomenu, ki so ga dajali trgovinskim združenjem in trgovskim cehom.[45]


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Podatki iz popisa prebivalstva Kerale 2011". Popis 2011. Pridobljeno dne 12 November 2015. 
  2. S. N. Sadasivan (1 January 2000). A Socialna zgodovina Indije. APH Publishing. str. 101. ISBN 978-81-7648-170-0. 
  3. Victor R. Preedy; Ronald Ross Watson; Vinood B. Patel (31 March 2011). Orehi in semena v zdravstvu in zaščiti pred obolenji. Academic Press. str. 400. ISBN 978-0-12-375689-3. 
  4. "Kerala." Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online. Encyclopædia Britannica Inc., 2011. Web. 26 December 2011.
  5. A. Sreedhara Menon (1987). Politična zgodovina moderne Kerale. D C Books. str. 13–23. ISBN 978-81-264-2156-5. Pridobljeno dne 1 August 2012. 
  6. John R. Marr (1985). Osem antologij: Študija o zgodnji tamilski literaturi. Institute of Asian Studies. str. 263. 
  7. Robert Caldwell (1 December 1998). Primerjalna slovnica dravidske ali južnoindijske družine jezikov. Asian Educational Services. str. 92. ISBN 978-81-206-0117-8. Pridobljeno dne 1 August 2012. 
  8. Pradeep Kumar, Kaavya (28 January 2014). "O Kerali, Egiptu, in povezavi z začimbami". The Hindu. Pridobljeno dne 12 November 2015. 
  9. Striving for sustainability, environmental stress and democratic initiatives in Kerala Arhivirano 26 December 2016 na Wayback Machine., p. 79; ISBN 81-8069-294-9, Srikumar Chattopadhyay, Richard W. Franke; Year: 2006.
  10. A Sreedhara Menon (1 January 2007). A Pregled zgodovine Kerale. DC Books. str. 57–58. ISBN 978-81-264-1578-6. Pridobljeno dne 10 October 2012. 
  11. Vincent A. Smith; A. V. Williams Jackson (30 November 2008). Zgodovina Indije, v devetih izdajah: Vol. II – Od 6. stoletja pr.n.š. do Mohamedanske zasedbe, vključujoč invazijo Aleksandra Velikega. Cosimo, Inc. str. 166. ISBN 978-1-60520-492-5. Pridobljeno dne 1 August 2012. 
  12. The Cambridge Shorter History of India. CUP Archive. str. 193. GGKEY:2W0QHXZ7K40. Pridobljeno dne 10 October 2012. 
  13. Bhanwar Lal Dwivedi (1 January 1994). Evolution of Education Thought in India. Northern Book Centre. str. 164. ISBN 978-81-7211-059-8. Pridobljeno dne 10 October 2012. 
  14. Kanakasabhai, V. (1997). Tamilci pred 800 leti. Asian Educational Services. ISBN 978-81-206-0150-5. Pridobljeno dne 16 June 2009. 
  15. Singh 2008, str. 384.
  16. Sen, Sailendra (2013). Učbenik srednjeveške zgodovine Indije. Primus Books. str. 60–61. ISBN 978-9-38060-734-4. 
  17. Upinder Singh (2008). Zgodovina antične in zgodnje srednjeveške Indije: Od kamene dobe do 12. stoletja. Pearson Education India. str. 385. ISBN 978-81-317-1677-9. Pridobljeno dne 10 October 2012. 
  18. James Oliver Thomson (1948). Zgodovina antične geografije – Google Books. Biblo & Tannen Publishers, 1948. ISBN 978-0-8196-0143-8. Pridobljeno dne 30 July 2009. 
  19. S. S. Shashi (1996). Encyclopaedia Indica: India, Pakistan, Bangladesh. Anmol Publications. str. 1207. ISBN 978-81-7041-859-7. Pridobljeno dne 10 October 2012. 
  20. Murkot Ramunny (1 January 1993). Ezhimala: The Abode of the Naval Academy. Northern Book Centre. str. 3. ISBN 978-81-7211-052-9. Pridobljeno dne 10 October 2012. 
  21. Ciklopedija Indije in Vzhodne ter Južne Azije. Arhivirano 27 December 2016 na Wayback Machine. Ed. by Edward Balfour (1871), Second Edition. Volume 2. p. 584.
  22. Joseph Minattur. "Malaya: What's in the name" (PDF). siamese-heritage.org. str. 1. Pridobljeno dne 7 August 2012. 
  23. 23,0 23,1 K. K. Kusuman (1987). Zgodovina trgovine & komerciale v Travancore. Mittal Publications. str. 1–2. ISBN 978-81-7099-026-0. Pridobljeno dne 30 May 2015. 
  24. Po Pliniju Starejšem, je bilo blago iz Indije prodano v imperiju po 100 kratni nabavni ceni. Glej [1]
  25. Abraham Eraly (1 December 2011). Prva pomlad: Zlata doba Indije. Penguin Books India. str. 246–. ISBN 978-0-670-08478-4. Pridobljeno dne 7 August 2012. 
  26. Iyengar PTS (2001). Zgodovina Tamilcev: Od najzgodnejšega obdobja do 600 A.D. Asian Educational Services. ISBN 81-206-0145-9. Pridobljeno dne 29 December 2008. 
  27. Iyengar PTS (2001). Zgodovina Tamilcev: Od najzgodnejše dobe do 600 A.D. Asian Educational Services. str. 192–195. ISBN 81-206-0145-9. Pridobljeno dne 29 December 2008. 
  28. Izraelci (Judje) v Indiji: Zgodba treh skupnosti Predloga:Webarchiveš by Orpa Slapak. The Israel Museum, Jerusalem. 2003. p. 27. ISBN 965-278-179-7.
  29. David D'Beth Hillel (1832). Potovanja rabina Davida D'Betha Hillela: Iz Jeruzalema, skozi Arabijo, Kurdistan, po delu Perzije, in “Indudasam”a (Indiji) do Madrasa. author. str. 135. 
  30. Judje v Indiji in Daljnem Vzhodu. Greenwood Press. 1976. str. 24–26. 
  31. 31,0 31,1 Rolland E. Miller (1993). Hindu-krščanski dialog: Perspektive in srečanja. Motilal Banarsidass Publications. str. 50. ISBN 978-81-208-1158-4. 
  32. Enciklopedija krščanstva, 5 zvezek Arhivirano 26 December 2016 na Wayback Machine. by Erwin Fahlbusch. Wm. B. Eerdmans Publishing – 2008. p. 285. ISBN 978-0-8028-2417-2.
  33. Geoffrey Wainwright (2006). Oxfordska zgodovina krščanskega bogoslužja. Oxford University Press. str. 666. ISBN 978-0-19-513886-3. Pridobljeno dne 30 May 2015. 
  34. * Bindu Malieckal (2005) Muslims, Matriliny, and A Midsummer Night's Dream: European Encounters with the Mappilas of Malabar, India; The Muslim World Volume 95 Issue 2
  35. Milton J, Skeat WW, Pollard AW, Brown L (31 August 1982). Kristjani Svetega Tomaža. Cambridge University Press. str. 171. ISBN 0-521-21258-8. 
  36. Susan Bayly (2004). Svetniki, božanstva in kralji. Cambridge University Press. str. 40. ISBN 978-0-521-89103-5. Pridobljeno dne 30 May 2015. 
  37. Jonathan Goldstein (1999). Judje na Kitajskem. M.E. Sharpe. str. 123. ISBN 978-0-7656-0104-9. Pridobljeno dne 30 May 2015. 
  38. Nathan Katz (2000). Kdo so Judje v Indiji?. University of California Press. str. 245. ISBN 978-0-520-21323-4. Pridobljeno dne 30 May 2015. 
  39. Menon 2007, str. 89.
  40. Menon 2007, str. 83.
  41. Manimekalai, by Merchant Prince Shattan, Gatha 27
  42. Menon 2007, str. 81–82.
  43. Menon 2007, str. 111.
  44. Focus on a PhD thesis that threw new light on Perumals - R. Madhavan Nair [The Hindu], 2 April 2011 [2]
  45. Menon 2007, str. 127.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]