Ajurveda

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Ajurveda je sistem tradicionalne medicine, ki izvira iz Indije[1], izvaja pa se tudi v drugih delih sveta kot oblika komplementarne in alternativne medicine zdravilstva. Beseda Ayurveda[2] je v sanskrtu sestavljena iz besede »āyus«, kar pomeni »življenje« in »veda«, kar pomeni »znanje« ali »znanost«. Ajurveda ali v prevodu znanje o življenju pokriva štiri aspekte človeka: dušo, um, čustva in telo. To pomeni, da človeka obravnava celostno, ga uči, kako živeti v harmoniji z naravo in mu pomaga živeti zdravo. Pokriva vse vidike zdravja, saj spodbuja telesno, umsko, čustveno in duhovno dobro počutje. Razlaga, kako naše misli, prehrana in način življenja vplivajo na naše fizično stanje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prva ajurvedska literatura se je pojavila v vedskem obdobju v Indiji. [3] Dve vplivni knjigi iz tega obdobja sta Sushruta Samhita in Charaka Samhita. [3] Ajurveda je ena izmed štirih po-vedskih knjig in temelji na Atharvavedi, ki pa je ena od vedskih knjig, obsežnih svetih spisov s praktičnimi napotki za življenje. Razvijajoč se skozi zgodovino, ajurveda ostaja vpliven zdravstveni sistem v Južni Aziji, ki ga vse bolj podpira indijska vlada in velja kot nadgradnja uradne alopatske medicine, na Zahodu pa se zanimanje zanjo vse bolj povečuje. Organizacija WHO jo je uradno priznala leta 1977. V preteklosti se je prenašala preko družinske dediščine, od očeta na sina, danes pa je uraden študij na indijskih univerzah. Obsega pet let in pol študija uradne alopatske medicine, potem sledi še triletna specializacija v ajurvedi. V nasprotju z uradno medicino, kjer nove hipoteze in spoznanja ves čas podirajo stare teorije, ostajajo osnovni principi ajurvede skozi tisočletja enaki, saj temeljijo na univerzalnih zakonih narave in medsebojni interakciji človeka z naravo. V zahodnem svetu, se nekatere njene metode, kot npr. zdravilna zelišča, masaža in joga uporablja tudi posamično izven ajurvedskega sistema [4]. Ajurveda se ne more obravnavati povsem znanstveno objektivno, saj obravnava človeka holistično in daje večji pomen in vpliv na zdravje nefizičnemu faktorju ter je neločljivo povezana z duhovnimi principi Ved. Za naukom se skriva poseben način življenja, ki ga sestavlja določen način prehrane, dnevni ritem in cikel aktivnosti, redna in zmerna telesna vadba imenovana joga, vsakodnevne meditacije, sproščanje ter dihalne in ostale tehnike, ki bi naj človeku pomagale harmonizirati um, telo in duha.

Ajurveda in bolezen[uredi | uredi kodo]

Po mnenju indijskih ajurvedskih zdravnikov se vsaka telesna sprememba najprej začne v zavesti, šele nato se pokaže na fizičnem nivoju. Na tej osnovi so razvili program, ki sloni na štirih stebrih:

  1. telesne in dihalne vaje, ki krepijo telo, uravnovešajo um ter krepijo zavest o duši;
  2. način prehrane, ki krepi organizem in obvladuje stres;
  3. odpravljanje strupov iz telesa;
  4. meditacija, ki pospešuje duhovno zavest in osvobaja kreativni potencial.

Ajurveda zato predpostavlja tri glavne vzroke bolezni:

  1. napačna identifikacija intelekta z »jazom« in »moje«
  2. zloraba človeških čutil v smeri užitkov, želja, požrešnosti in sebičnosti
  3. neprilagojenost sezonskim spremembam narave, ki povzroča stres, oslabitev »prebavnega ognja« in neravnovesje v doshah

Tako imenovana Shamana terapija se uporablja za odpravljanje simptomov, Shodana terapija pa za odstranitev vzrokov bolezni.

Veliko znanstvenih člankov potrjuje učinkovitost ajurvedskega zdravljenja in govori o sami uporabi ajurvede v zdravstvenih sistemih[5]. Nedavno je ajurveda prispevala tudi gugulipid, spojino iz Commiphora mukul, ki uspešno inhibira angiogenezo in vitro in in vivo[6]. Dokazano je tudi hepatoprotektivno delovanje etanolnega izvlečka rastline Zanthoxylum armatum[7], antihiperglikemično in antioksidativno delovanje večrastlinskega ajurvedskega pripravka Dihar[8] in nevroprotektivno delovanje različnih ajurvedskih zdravil. Ajurveda je k moderni medicini prispevala rezerpin, zdravilno učinkovino iz rastline Rauwolfia serpentina, ki jo v Indiji še danes uporabljajo za varno nadziranje krvnega tlaka. Raziskave kažejo, da je Arjuna Terminalia koristna pri zmanjševanju bolečine pri angini pectoris, pri zdravljenju srčnega popuščanja in koronarne bolezni arterij. Terminalia je lahko koristna tudi pri zdravljenju hiperholesterolemije[9]. Obstajajo tudi dokazi, da žajbelj (Salvia Officinalis) lahko izboljša simptome pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo[10]. Za Azadirachta indico (verjamejo, da ima imunoprotektivne lastnosti) je bilo v času treh tednov ugotovljeno, da poveča proizvodnjo interlevkin 2 (IL-2) in zveča imunski odziv pri prostovoljcih s spodbujanjem limfocitov in T-celic[11]. Zmes črnega popra, dolgega popra in ingverja uporabljajo v ajurvedi za oblikovanje tradicionalne trikatu zmesi. Ta mešanica poveča apetit, spodbuja izločanje prebavnih sokov in zdravi želodčne težave, še posebej aklorhidrijo in hipoklorhidrijo[12].

Pomen dosh[13][uredi | uredi kodo]

Koncept treh dosh razlaga, kako pet elementov, ki sestavljajo fizično materijo, dinamično kombinirajo vse procese v človeški psihologiji. Tako zrak, ogenj, voda, zemlja in eter dajejo osnovo trem dosham: Pitta je princip gibanja, ki ga sestavljata voda in ogenj; Vata je princip spreminjanja in pretvarjanja, ki ga sestavljata zrak in eter; Kapha pa je princip kohezije, ki ga tvorita zemlja in voda. Doshe oblikujejo zgradbo telesa tekom rasti in razvoja organizma, kakor tudi nagnjenje k določenim spremembam ali boleznim. So osnova človeškega karakterja, navad in vedenjskih vzorcev. Naravno razmerje dosh tako določa tip človeka ali Prakruti, ki je osnova mentalnih, fizičnih in emocionalnih razlik med ljudmi. Z vzdrževanjem naravnega razmerja treh dosh, ajurveda pomaga človeku s tehnikami in metodami, določenimi za njegov tip, vzdrževati njegovo idealno zdravje. Pri tem upošteva človekovo genetsko ozadje, način življenja ter sezonske in klimatske spremembe, ki prinašajo spremembe v razmerju treh dosh v naravi, kar vpliva na zdravje in počutje človeka.

Posvet z ajurvedskim zdravnikom[14][uredi | uredi kodo]

Zdravnik že na prvem posvetu s pacientom določi prevladujočo dosho, tipa pulz, izmeri krvni tlak in telesno težo. Pregleda pacientove oči, nohte, kožo, lase, zobe, jezik, konstitucijo ter ga izpraša o kvaliteti in količini spanja, pogostnosti menjave razpoloženj, telesni aktivnosti, želji po spolnosti, spominu in umskih funkcijah, apetitu in količini zaužite hrane, okusu za hrano, žeji, prebavi, itd. Pacient nato izpolni še obrazec o zdravstvenih težavah v preteklosti, o boleznih v družini ter o težavah, ki so ga pripeljale do zdravnika. Za manjše zdravstvene težave predlaga spremembe v prehrani, predpiše zdravilne pripravke iz zelišč ali mineralov, obsežnejši del zdravljenja pa predstavljajo razstrupljevalne metode, masaže z olji in razne druge metode zdravljenja. Ajurveda ponuja tudi celoten nabor receptov in navodil za domačo uporabo.

Panchakarma[uredi | uredi kodo]

Ajurveda daje velik poudarek prebavi kot ključu do zdravja. Vse bolezni izvirajo iz človeškega uma, prvi pokazatelj je porušeno ravnotežje v metabolizmu, ki je lahko po ajurvedski razlagi vzrok celo degenerativnim spremembam. Spet je za metabolično funkcijo pomembno ravnovesje treh dosh. Področje Kapha doshe sega od glave do želodca, področje Pitta doshe od tankega do debelega črevesa in območje Vata doshe je od debelega črevesa proti nogam navzdol. Glavnina »prebavnega ognja« je torej v območju Pitta doshe. Panchakarma je očiščevalna terapija[15]. Obstaja šest stopenj v manifestaciji bolezni, Panchakarma sodeluje v tretji stopnji, kjer prepreči toksinom in odvečnim snovem, da se akumulirajo v GIT in nato v četrti stopnji, da se iz GIT razširijo po vsem organizmu. Metoda je sestavljena iz treh stopenj.

Prva stopnja[uredi | uredi kodo]

Prva stopnja je Parvakarma, kjer poteka priprava organizma za detoksifikacijo. Gre za notranjo in zunanjo naoljenje- pacientu so na različne načine aplicirana zeliščna in medicinska olja (zeliščni ghee), hkrati z masažami, kjer se sezamovo olje z dodatki vtira globoko v podkožna tkiva za pospešitev izločanja sekrecij, nego in zaščito tkiv; sledi še izpostavitev organizma vročini (savna) za dilatacijo vseh notranjih kanalov v telesu, za večjo mobilnost tekočin v telesu in ekspanzijo tkiv, kar pripomore k izločanju toksinov in odvečnih snovi, izluženim v medicinska olja. Pred Panchakarmo se lahko za različne bolezenske indikacije izvedejo še druge v Ayurvedi pomembne tehnike: Shirodara, Pischinchbali, Pinda swedana in druge. Med celotno Panchakarmo je potrebna sprememba življenjskega stila, predvsem veliko počitka, zunanjega in notranjega miru, začasna umaknitev od vseh virov stresa, skrbi in napetosti, tišina, primerna dieta, meditacija, joga in pranajama.

Druga stopnja[uredi | uredi kodo]

Druga stopnja ali sama detoksifikacija je sestavljena iz petih procedur, ki se izvedejo posamično, v kombinacijah ali v celoti glede na bolezenske indikacije. Gre za Vamano ali terapevtsko bruhanje, Nasyo ali terapevtsko čiščenje regij na glavi, Virechano ali terapevtsko izločanje skozi anus, Basti ali terapevtsko čiščenje celotnega kolona (štiri različne vrste zunanje administracije in štiri notranje) in Raktamokshano ali terapevtsko puščanje krvi s pijavkami, na mestih, kjer se v krvi poveča število toksinov in posledično vnetnih mediatorjev (akutna stanja izpuščajev, ekcemov, vnetij, urtikarije in levkoderme).

Tretja stopnja[uredi | uredi kodo]

Tretja stopnja ali Paschatkarma, kjer se telo ponovno stabilizira, regenerira in se okrepi »prebavni ogenj«, je stopnja počasne prilagoditve normalnim količinam hrane in obnovitev organizma z minerali in zelišči.

Celotna Panchakarma s pripravo, aplikacijo vseh metod in regeneracijo traja 28 dni, čeprav se redko uporabijo vse metode detoksifikacije ena za drugo.

Joga[uredi | uredi kodo]

Človeški um je konstantno aktiven zaradi zahtev sodobnega časa, zato um postane površinski, vpet v vsakdanjik in ni zmožen izkoristiti bogatih fizičnih, mentalnih in čustvenih virov, skritih v človeku. Ajurveda je zato neločljivo povezana z meditacijo, sproščanjem, jogo ter dihalnimi tehnikami oz. pranajamo. Joga je tako kot Ajurveda stara sveta znanost v Vedski tradiciji Indije. Ajurveda je Vedska znanost zdravljenja uma in telesa, joga pa je Vedska znanost samospoznanja človeka, katere osnova je zdravje telesa in uma. Tako sta se skupaj razvijali in uporabljali skozi tisočletja ter predstavljata veliko več kot samo telesne vaje in zdravljenje telesa, kot je bilo pogosto predstavljeno na Zahodu, temveč dajeta velik pomen človeku, ki ima potencial, da razvije višjo zavest, zavest ljubezni, razumevanja in odgovornosti do družbe in narave. Tako imenovani jogi je človek discipline, sočutja in nenasilja, njegova dolžnost je, da je zaščitnik vseh bitij in narave. V skladu z načelom nenasilja ali ahimse joga zagovarja polnovredno laktovegeterijansko prehrano, pri tem ima velik prispevek tudi ajurveda s svojo prehranjevalno dieto. Joga se originalno prenaša le iz učitelja na učenca, ki je pripravljen sprejeti višjo modrost in znanje. Kot disciplina joga zaobjema telesne vaje ali asane, etične discipline, tehnike za nadzor dihanja in čutil ter meditacijo. Obstaja pet različnih poti joge:

Raja joga[uredi | uredi kodo]

Zaobjema vse tehnike dicipline z namenom pridobiti popolno kontrolo nad operacijami človeškega uma ali vritiji.

Bhakti joga[uredi | uredi kodo]

Pot predanosti ali iskanje višje zavesti preko srca z staroindijskimi rituali, pesmimi in meditacijami

Karma joga[uredi | uredi kodo]

Pot služenja in aktivnosti z namenom dvigniti človeštvo na višjo stopnjo razumevanja o medsebojni povezanosti

Kriya joga[uredi | uredi kodo]

Vljučno s Hatha jogo zaobjema telesne vaje, dihalne tehnike in tehnike sproščanja, za katere je predpisano, pri katerih boleznih in težavah naj se vadijo, na katere organe delujejo ter kontraindikacije. Te tehnike se širom sveta intenzivno preizkušajo v randomiziranih kliničnih študijah ter raziskovalnih nalogah na pacientih z raznovrstnimi težavami kot so rak[16], diabetes[17], hipertenzija[18], posttravmatski stres[19] ter na nosečnicah[20] in otrocih[21]. Velika večina študij je pokazala večjo učinkovitost od placeba in trenutno uporabljenih komplementarnih metod pri zdravljenju ter celo morebitno večjo učinkovitost od samega zdravljenja z zdravili pri npr. bolečinah v hrbtenici[22].

Jnana joga[uredi | uredi kodo]

Pot iskanja modrosti o človeku, naravi in univerzumu z notranjim premišljevanjem in samoopazovanjem. Ta pot je namenjena redkim aspirantom, ki so po ajurvedi večinoma Pitta tipi, saj imajo le-ti veliko kapaciteto koncentriranja uma in determiniranega vpogleda vase.

Kritika[uredi | uredi kodo]

Dejstvo je, da vsi ajurvedski proizvodi niso bili preizkušeni v znanstvenih študijah in kliničnih preizkušanjih. [23]. V Indiji so raziskave ajurvede izvedene z zakonskim telesom centralne vlade, to je osrednji svet za raziskave v ajurvedi in Siddhi (CCRAS), preko mreže nacionalnih raziskovalnih inštitutov[24]. Sistematično so pregledali ajurvedsko zdravljenje revmatoidnega artritisa in prišli do ugotovitev, da ni zadostnih dokazov za učinkovitost, saj večino poizkusov ni bilo dosledno opravljenih[25]. Tradicionalna ajurvedska zdravljenja uporabljajo strupene kovine, zelišča in minerale, kot del njihovih zdravilnih pripravkov. Rasa Shastra, praksa dodajanja kovin in mineralov zeliščem, povečuje verjetnost toksičnega delovanja kovin kot so svinec, živo srebro in arzen v ajurvedskih pripravkih[26]. Tradicionalno verjamejo, da se toksičnost teh materialov zmanjša s pomočjo postopkov, kot so Shamana ali Shodhana (za kovine)[27]. Dokazov, da kovine lahko postanejo netoksične ni na voljo. Neželeni učinki zelišč so sicer opisani v tradicionalnih besedilih ajurvede, vendar izvajalci ajurvede niso pripravljeni priznati, da bi zelišča lahko bila strupena in zanesljive informacije o zeliščni toksičnosti niso lahko dostopne[28]. Ajurvedski pripravki, ki so se pojavili na nizozemskem tržišču, so po ugotovitvah nizozemskih raziskovalcev vsebovali večje količine živega srebra, arzena ali svinca[29].Od 292 zeliščnih pripravkov jih je skupno 59 pripravkov (20 %), vzorčenih med letoma 2004 in 2007, bistveno presegalo varne meje vnosa. Tako je bilo ugotovljeno, da ti pripravki zahtevajo strog nadzor. Zaradi zaskrbljujoče kovinske toksičnosti, se je indijska vlada odločila, da morajo ajurvedski izdelki imeti navedeno vsebnost kovin neposredno na etiketah izdelka[30]. Škodljive učinke ajurvedskih izdelkov lahko delno pripišemo surovinskim primesem in pomanjkanju usposobljenih delavcev v tradicionalni medicini[31]. Objava ravni kontaminacije v proizvodih, je povzročila upad ajurvede v Indiji, kot tudi v tujini[32]. Znanstvenik Richard Dawkins je kritiziral uporabo ajurvede na zahodu, in trdil, da se zahodni svet vrača k ajurvedi, Indijci pa se obračajo k sodobni medicini. Nadalje je dejal, da »oživljanje ajurvede danes, je precej podobno prinašanju pijavk nazaj v medicino«[33].

Znanstvene revije[uredi | uredi kodo]

Različne znanstvene revije se osredotočajo na temo ajurvedske medicine, vključno z Theoretical and Experimental Journal Of Ayurveda and Siddha (TEJAS; objavljena med letoma 1981 in 2008, kot Ancient Science of Life)[34], potem Journal of Research & Education in Indian Medicine (JREIM)[35], AYU (izhaja na vsake četrt leta)[36] in The International Journal for Ayurveda Research (izhaja na vsake četrt leta)[37]. Nobenega izmed teh revij nima PubMed indeksa.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Chopra, A.S. (2003) in »Ayurveda«, Medicine Across Cultures, edited by Selin, Helaine & Shapiro, H. 75-83. Kluwer Academic Publishers. United States of America: ISBN 1-4020-1166-0.
  2. ^ Maharishi Mahesh Yogi on the Bhagavad-Gita, a New Translation and Commentary, Chapter 1-6. Penguin Books, 1969, p 262 (v 7)
  3. ^ 3,0 3,1 [1] Department of Ayurveda, Yoga & Naturopathy, soglasno, Siddha in Homoeopathy. Ministry of Health & Family Welfare (Government of India ).]
  4. ^ A Closer Look at Ayurvedic Medicine. NIH: Focus on Complementary and Alternative Medicine, Volume XII, Number 4: Fall 2005/Winter 2006. National Center for Complementary and Alternative Medicine, National Institutes of Health.
  5. ^ Sharma H,Chandola HM, Singh G,Basisht G.:Utilization of Ayurveda in health care:an approach of prevention,health promotion and treatment of disease; The Ohio State University Center for Integrative Medicine.USA,2007 Dec
  6. ^ Xiao D, Singh SV:Z-Guggulsterone, a constituent of Ayurvedic medicinal plant Commiphora mukul, inhibits angiogenesis in vitro and in vivo; Department of Pharmacology and University of Pittsburgh Cancer Institute.USA,2008 Jan
  7. ^ Ranawat L, Bhatt J, Patel J.:Hepatoprotective activity of ethanolic extracts of bark of Zanthoxylum armatum DC in CCl(4) induced hepatic damage in rats;Gitanjali Institute of Pharmacy.India, 2009 Oct
  8. ^ Patel SS, Shah RS, Goyal RK.:Antihyperglycemic, antihyperlipidemic and antioxidant effects of Dihar, a polyherbal ayurvedic formulation in streptozotocin induced diabetic rats;Deparment of Pharmacology, L.M. College of Pharmacy, Gujarat University.India, 2009 Jul
  9. ^ Miller A.L. (1998).«Botanical influences on cardiovascular disease«. Altern Med Rev 3 (6): 422-31. PMID 9855567.
  10. ^ Akhondzadeh S., Noroozian M., Mohammadi M., Ohadinia S., Jamshidi A.H., Khani M. (February 2003).«Salvia officinalis extract in the treatment of patients with mild to moderate Alzheimers disease: a double blind, randomized and placebo-controlled trial«. J Clin Pharm Ther 28 (1): 53-9. doi:10.1046/j.1365-2710.2003.00463.x. PMID 12605619.
  11. ^ Mungantiwar, A.A. & Phadke, A.S. (2003) in »Immunomodulation:Therapeutic Strategy through Ayurveda«, Scientific Basis for Ayurvedic Therapies edited by Mishra, L.C. 72. CRC Press: ISBN 0-8493-1366-X.
  12. ^ Mitra & Rangesh, page 319.
  13. ^ Chopra, A.S. (2003) in »Ayurveda«, Medicine Across Cultures, edited by Selin, Helaine & Shapiro, H. 75-83. Kluwer Academic Publishers. United States of America: ISBN 1-4020-1166-0.
  14. ^ www.drraoayurveda.com
  15. ^ Sharma, A.K. (2003) in »Panchkarma Therapy in Ayurvedic Medicine«, Scientific Basis for Ayurvedic Therapies edited by Mishra, L.C. 43. CRC Press: ISBN 0-8493-1366-X.
  16. ^ Vadiraja HS, Rao MR, Nagarathna R, Nagendra HR, Rekha M, Vanitha N, Gopinath KS, Srinath BS, Vishweshwara MS, Madhavi YS, Ajaikumar BS, Bilimagga SR, Rao N.:Effects of yoga program on quality of life and affect in early breast cancer patients undergoing adjuvant radiotherapy;a randomized controlled trial.India,2009 Oct
  17. ^ Yang K, Bernardo LM, Sereika SM, Conroy MB, Balk J, Burke LE: Utilization of 3-month Yoga Program for Adults at High Risk for Type 2 Diabetes;a pilot study.School of Nursing, University of Pittsburgh.USA,2009 Aug;
  18. ^ Cohen DL, Bloedon LT, Rothman RL, Farrar JT, Galantino ML, Volger S, Mayor C, Szapary PO, Townsend RR:Iyengar Yoga versus Enhanced Usual Care on Blood Pressure in Patients with Prehypertension to Stage I Hypertension;a randomized controlled trial.Renal Division, University of Pennsylvania.USA,2009 Sep
  19. ^ Descilo T, Vedamurtachar A, Gerbarg PL, Nagaraja D, Gangadhar BN, Damodaran B, Adelson B, Braslow LH, Marcus S, Brown RP:Effects of a yoga breath intervention alone and in combination with an exposure therapy for post-traumatic stress disorder and depression in survivors of the 2004 South-East Asia tsunami.The Trauma Resolution Center of Miami.USA,2009 Aug
  20. ^ Sun YC, Hung YC, Chang Y, Kuo SC:Effects of a prenatal yoga programme on the discomforts of pregnancy and maternal childbirth self-efficacy in Taiwan.Department of Nursing, Shin Kong Wu Ho-Su Memorial Hospital.Taiwan,2009 Feb
  21. ^ Berger DL, Silver EJ, Stein RE:Effects of yoga on inner-city children's well-being; a pilot study.Flushing Hospital,New York.USA,2009 Sep-Oct
  22. ^ Saper RB, Sherman KJ, Cullum-Dugan D, Davis RB, Phillips RS, Culpepper L:Yoga for chronic low back pain in a predominantly minority population;a pilot randomized controlled trial.Department of Family Medicine, Boston University School of Medicine and Boston Medical Center.USA,2009 Nov- Dec
  23. ^ Ellin, Abby (2008-09-19).«Skin Deep: Ancient but how safe?«. New York Times. http://www.nytimes.com/2008/09/18/fashion/18skin.html?em=&pagewanted=all.
  24. ^ «Central Council for Research in Ayurveda and Siddha (Goverment of India)«.http://www.ccras.nic.in/.
  25. ^ Park J., Ernst E. (April 2005). »Ayurvedic Medicine for rheumatoid arthritis: a systematic review«. Semin. Arthritis Rheum. 34 (5): 705-13. doi:10.1016/j.semarthrit.2004.11.005. PMID 15846585.
  26. ^ Saper RB, Phillips RS, Seghal A, et al. (Avgust 2008).«Lead, mercury, and arsenic in US- and Indian-manufactured Ayurvedic medicines sold via the Internet«.doi:10.1001/jama.300.8.915. PMID 18728265
  27. ^ Alan Keith Tillotson (2001) in The One Earth Herbal Sourcebook: Everything You Need to Know About Chinese, Western, and Ayurvedic Herbal Treaments
  28. ^ «Ayurvedic Medicine: An Introduction (2005). National Center for Complementary and Alternative Medicine«. http://nccam.nih.gov/health/ayurveda/#concerns.
  29. ^ Martena MJ, Van Der Wielen JC, Klerx VN, De Groot VN, Konings EJ:Monitoring of mercury, arsenic and lead in traditional herbal preparations on the Dutch market and estimation of asociated risks.Food and Consumer Product Safety Authority.Netherlands,2009 Oct
  30. ^ Urmila T, Supriya B (2008).«Pharmacovigilance of ayurvedic medicines in India«. Indian Journal of Pharmacology 40 (sl):10-12.http://bioline.org.br/request?ph08015.
  31. ^ Valiathan, M.S. in Ayurveda: Putting the house in order, Current Science, Vol.90, No. 1, 5-6, 10 January 2004. Indian Academy of Sciences.
  32. ^ Valiathan, M.S. in Ayurveda: Putting the house in order, Current Science, Vol.90, No. 1, 5-6, 10 January 2004. Indian Academy of Sciences.
  33. ^ Van Bockstaele, Bart B. (September 3),«Richard Dawkins and the enemies of reason«, Digital Journal. http://www.digitaljournal.com/article/223414
  34. ^ «Theoretical and Experimental Journal of Ayurveda and Siddha«.http://onlinetejas.org. Retrieved 2009-05-01.
  35. ^ «Journal of Research & Education in Indian Medicine- About us«.http://www.jreim.com/aboutus.htm.
  36. ^ «AYU: A Quarterly Peer Reviewed Jounal of Research in Ayurveda«.http://www.ayurveduniversity.com/peerjournal.php.
  37. ^ «About us: International Journal for Ayurveda Research«.http://www.ijaronline.com/aboutus.asp.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Feuerstein Georg. The Shambala encyclopedia of Yoga. Boston and London, 1997
  • Feuerstein Georg. The Shambala guide to Yoga. Boston and London, 1996
  • Feuerstein, Kak, Frawley. In search of the cradle of civilization. Illinois, 1995
  • Frawley David. Yoga and Ayurveda. USA, 1999
  • Frawley David. Ayurveda and the mind. Wisconsin, 1997
  • Frawley David. Ayurvedic healing, a comprehensive guide. Utah, 1994
  • Frawley, Lad. The yoga of herbs. New mexico, 1986
  • Frawley David. Ayurveda and Panchakarma. Wisconsin, 1997
  • Lad Vasant. Ayurveda, the science of self-healing. New mexico, 1984
  • Lad Vasant. The complete book of Ayurvedic home remedies. New York, 1998
  • Morningstar Amadea. The ayurvedic cookbook. Wisconsin, 1992
  • Niranjananda Saraswati., Prana, Pranayama, Prana vidya. India, 1994
  • Simon David. The wisdom of healing. New York, 1997
  • Tiwari Maya. Ayurveda: life of balance. New York, 1995
  • Yogeshwarananda S., Science of prana. New Delhi, 1992
  • Yukteswar Sri. The holy science. Los Angeles, 1978

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]