Mogulski cesarji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Mogulski cesarji, Veliki Moguli, so med zgodnjim 16. in do sredine 19. stoletja zgradili in vladali Mogulskemu imperiju na indijskem podkontinetu, na teritoriju, ki ustreza današnje države Indijo, Pakistan, Afganistan in Bangladeš. Moguli so bili veja Timuridske dinastije turško-mongolskega izvora v Srednji Aziji. Njihova moč je hitro upadala v 18. stoletju, ko so na koncu Britanci zadnjega cesarja odstavili leta 1857 in ustanovili Britansko Indijo.[1]

V času vladanja cesarja Aurangzeba je imperij obsegal največje ozemlje in bil največje svetovno gospodarstvo po GDP z deležem okoli 25% svetovnega GDP. Na islamskem šariatskem pravu temelječa vladavina je kontrolirala območje Indijskega podkontinenta, ki se je razprostiralo med Čitagongom (Chittagong) na vzhodu in Kabulom ter Belučistanom na zahodu, Kašmirjem na severu do območja reke Kaveri na jugu.

V Mogulskem imperiju je po ocenah takrat živelo med 110 in 150 milijoni prebivalcev (četrtina takratne svetovne populacije), na ozemlju več kot 4 milijonov km2. Bil je največji imperij, ki je takrat ostajal.[2]

Genealogija Mogulske dinastije . Prikazani so le osnovni potomci vsakega cesarja.

Seznam Mogulskih cesarjev[uredi | uredi kodo]

Slika Titularno ime Rojstno ime Rojstvo Vladanje Smrt Opombe
Babur of India.jpg Bābur
بابر
Zahir-ud-din Muhammad
ظہیر الدین محمد
23. februar 1483, Andidžan 1. april 1526 – 26. december 1530 26. december 1530 (star 47 let)
Humayun of India.jpg Humajun
ہمایوں
Nasir-ud-din Muhamad Humajun
نصیر الدین محمد ہمایوں
17. marec 1508 26. december 1530 – 17. maja 1540

22. februar 1555 – 27. januar 1556

27. januar 1556 (star 48 let) Humajuna je leta 1540 odstavil Šer Šah Suri iz Suri dinastije vendar se je vrnil na presto leta 1555 po smrti Islam Šah Surija (Šer Šah Surijevega sina in naslednika).
Akbar Shah I of India.jpg Akbar-i-Azam
اکبر اعظم
Džalal-ud-din Muhamad
جلال الدین محمد اکبر
14. oktober 1542 27. januar 1556 – 27. oktober 1605 27. oktober 1605 (star 63 let) Njegova mati je bila Perzijska princeza Hamida Banu Begum.[3]
Jahangir of India.jpg Džahangir
جہانگیر
Nur-ud-din Muhamad Salim
نور الدین محمد سلیم
20. september 1569 15. oktober 1605 – 8. oktober 1627 28. oktober 1627 (star 60 let) Njegova mati je bila Radžput princeza Mariam-uz-Zamani.[4]
Shah Jahan I of India.jpg Šah-Džahan-i-Azam
شاہ جہان اعظم
Šahab-ud-din Muhamad Kuram
شہاب الدین محمد خرم
5. januar 1592 8. november 1627 – 2. avgust 1658 22. januar 1666 (star 74 let) Njegova mati je bila Radžput princeza Džagat Gosaini.[5] Zgradil je Tadž Mahal.
Alamgir I of India.jpg Alamgir I
عالمگیر
Muhi-ud-din Muhamad Aurangzeb
محی الدین محمداورنگزیب
4. november 1618 31. julij 1658 – 3. marec 1707 3. marec 1707 (star 88 let) Njegova mati je bila perzijska princeza Mumtaz Mahal. Poročen je bil s princezo iz Safavid dinastije Dilras Banu Begum. Uvedel je islamsko pravo po celotnem imperiju. Po njegovi smrti je njegov mlajši sin Azam Šah postal kralj (za 1 leto) .[6]
Bahadur Shah I of India.jpg Bahadur Šah
بہادر شاہ
Kutb ud-Din Muhamad Mu'azam Šah Alam
قطب الدین محمد معزام
14. oktober 1643 19. junij 1708 – 27. februar 1712 27. februar 1712 (star 68 let) Pogodil se je z Maratijci, pomiril Radžpute, in vzpostavil prijateljske odnose s Sikhi v Pandžabu.
Jahandar Shah of India.jpg Džahandar Šah
جہاندار شاہ
Ma'az-ud-Din Džahandar Šah Bahadur
معز الدین جہاندار شاہ بہادر
9. maj 1661 27. februar 1712 – 11. februar 1713 11. februar 1713 (star 51 let) Bil je pod velikim vplivom svojega velikega vezirja Zulfikar Kana.
Farrukhsiyar of India.jpg Farukhsijar
فرخ سیر
Faruksijar
فرخ سیر
20. avgust 1685 11. januar 1713 – 28. februar 1719 29. april 1719 (star 33 let) Leta 1717 je izdal firman Britanski vzhodnoindijski družbi, s katerim ji je podelil prostocarinske trgovinske pravice za Bengalijo, kar je ojačalo njene trgovske postaje na vzhodni obali.
Rafi ud-Darajat of India.jpg Rafi ud-Daradžat
رفیع الدرجات
Rafi ud-Daradžat
رفیع الدرجات
30. november 1699 28. februar – 6. junij 1719 9. junij 1719 (star 19 let) Dvig Syed bratov kot močnih posrednikov.
Shah Jahan II of India.jpg Šah Džahan II
شاہ جہان دوم
Rafi ud-Daulah
شاہ جہاں دوم
junij 1696 6. junij 1719 – 19. september 1719 19. september 1719 (star 23 let) ----
Muhammad Shah of India.jpg Muhamad Šah
محمد شاہ
Rošan Aktar Bahadur
روشن اختر بہادر
17. avgust 1702 27. september 1719 – 26. april 1748 26. april 1748 (star 45 let) Znebil se je Syed bratov. Bojeval je dolgo vojno z Maratijci, izgubil Dekan in Malwo. Utrpel je invazijo perzijskega Nader Šaha leta 1739. Bil je zadnji cesar, ki je imel učinkovito kontrolo nad svojim imperijem.
Ahmad Shah Bahadur of India.jpg Ahmad Šah Bahadur
احمد شاہ بہادر
Ahmad Šah Bahadur
احمد شاہ بہادر
23. december 1725 26. april 1748 – 2. junij 1754 1. januar 1775 (star 49 let) Mogulske sile so porazili Maratijci v bitki pri Sikandarabadu.
Alamgir II of India.jpg Alamgir II
عالمگیر دوم
Aziz-ud-din
عزیز اُلدین
6. junij 1699 2. junij 1754 – 29. november 1759 29. november 1759 (star 60 let) Dominacija vezirja Imad-ul-Mulka.
Šah Džahan III
شاہ جہان سوم
Muhi-ul-milat
محی اُلملت
1711 10. december 1759 – 10. oktober 1760 1772 (star 60–61 let) Konsolidacija Nizama Bengalskega, v Biharju, in Odiši, po Bitki pri Buxarju. Hajder Ali je postal Sultan v Majsore leta 1761.
Ali Gauhar of India.jpg Šah Alam II
شاہ عالم دوم
Ali Gauhar
علی گوہر
25. junij 1728 24. december 1759 – 19. november 1806 19. november 1806 (star 78 let) Smrt Tipu Sultana iz Majsore leta 1799.
Muhamad Šah Bahadur
شاہ جہان محمد شاه بهادر
Bidar Bakht
 بیدار بخت 
1749 31. julij 1788 – 2. oktober 1788 1790 (star 40–41) Ustoličen kot cesar lutka Rohila Gulam Kadirja, ki sledi zrušitvi Šah Alam II.[7]
Akbar Shah II of India.jpg Akbar Šah II
اکبر شاہ دوم
Mirza Akbar
میرزا اکبر
22. april 1760 19. november 1806 – 28. september 1837 28. september 1837 (star 77 let) Bil le titularni vladar pod britansko zaščito.
Bahadur Shah II of India.jpg Bahadur Šah II
بہادر شاہ دوم
Abu Zafar Siradžuddin Muhamad Bahadur Šah Zafar
ابو ظفر سراج اُلدین محمد بہادر شاہ ظفر
24. oktober 1775 28. september 1837 – 23. september 1857 7. november 1862 (star 87 let) Poslednji Mogulski cesar. Odstavili so ga Britanci in je odšel v izgnanstvo v Burmo po indijski vstaji leta 1857.

Opomba: Mogulski cesarji so prakticirali poligamijo. Poleg žena so imeli v svojem haremu še večje število priležnic, ki so rojevale otroke. To je oteževalo določanje naslednika vsakemu cesarju.[8]

Družinsko drevo[uredi | uredi kodo]

Družinsko drevo za prvih sedem mogulskih cesarjev:

Babur
 
Maham Begum
(Turški izvor)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Humajun
 
Hamida Banu Begum
(Perzijka)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Akbar Veliki
 
Mariam-uz-Zamani
(Radžput)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Džahangir
 
Džagat Gosaini
(Radžput)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Šah Džahan
 
Mumtaz Mahal
(Perzijka)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Aurangzeb
 
Dilras Banu Begum
(Perzijka)
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Azam Šah
 
 
 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. Spear 1990, str. 147–148
  2. Richards, John F. (1. januar 2016). Johnson, Gordon; Bayly, C. A., ur. Mogulski imperij. The New Cambridge history of India: 1.5. I. Moguli in njihove sočasnosti. Cambridge: Cambridge University Press. str. 1, 190. ISBN 978-0521251198. doi:10.2277/0521251192. 
  3. Begum, Gulbadan (1902). Zgodovina Humajuna (Humajun-Nama). Royal Asiatic Society. str. 237–9. 
  4. Marc Jason Gilbert (2017). Južna Azija v Svetovni zgodovini. Oxford University Press. str. 79. 
  5. Cesar Hindustana Džahangir (2010). Tuzuk-i-Džahangiri; Ali, Spomini Džahangirja prevedel Alexander Rogers Uredil Henry Beveridge. General Books LLC. str. 18. ISBN 978-1-152-49040-6. 
  6. Mohamada, Malika (1. januar 2007). Utemeljitev sestavljene kulture v Indiji. Aakar Books. str. 300. ISBN 978-8-189-83318-3. 
  7. The Honorary Secretaries, Proceedings of the Asiatic Society of Bengal: 1871, (1871) p.97
  8. Dalrymple, William (2006). Poslednji Mogul. London: Bloomsbury Publishing Plc. str. 44. ISBN 978-1-4088-0092-8. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]