Lista Marjana Šarca

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani LMŠ)
Lista Marjana Šarca
PredsednikMarjan Šarec[1]
Ustanovljena31. maj 2014[2]
Ukinjena12. julij 2022[3]
Združena zGibanjem Svoboda (skupaj s Stranko Alenke Bratušek)
NaslednikGibanje Svoboda
SedežBistriška cesta 10A
1241 Kamnik
Članica (2018)ok. 300[4]
Politična pozicijasredina do leva sredina
Evropska pripadnostStranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE)
Državni zbor
0 / 90
Evropski parlament
0 / 8
Spletno mesto
www.strankalms.si

Lista Marjana Šarca (nekdaj Lista Marjana Šarca – Naprej Kamnik) je bila politična stranka v Sloveniji, ki jo je ustanovil in vodil Marjan Šarec.[5] Stranka je bila ustanovljena kot lokalna stranka, s katero je Šarec leta 2014 zmagal na lokalnih volitvah in postal župan Občine Kamnik. Leta 2017 se je Šarec odločil za kandidaturo na predsedniških volitvah, kjer je v drugem krogu zaostal za aktualnim predsednikom države Borutom Pahorjem. Ob tem je napovedal nastop na državnozborskih volitvah junija naslednje leto.

Stranka se je v parlament prebila kot druga največja stranka in osvojila 13 poslanskih mest. Po tem, ko predsednik največje parlamentarne stranke SDS Janez Janša ni sprejel mandata za sestavo vlade, je predsednik države Pahor mandat za sestavo vlade podelil Marjanu Šarcu. Ta je s še štirimi strankami sestavil 13. vlado Republike Slovenije, ki je prisegla 13. septembra 2018. Šarčeva vlada je bila prva manjšinska v zgodovini Slovenije. Po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade in posledičnem padcu vlade se stranka ni odločila za vstop v vlado Janeza Janše in odšla v opozicijo. Na evropski ravni je bila stranka članica Stranke zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo.

Na državnozborskih volitvah leta 2022 je stranka izpadla iz parlamenta.[1][2] 7. junija 2022 je bila na kongresu LMŠ s 97 odstotki glasov nato izglasovana pripojitev h Gibanju Svoboda, zmagovalni stranki teh državnozborskih volitev.[6]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Začetki na lokalni ravni[uredi | uredi kodo]

Marjan Šarec, nekdanji novinar, igralec in komik,[7][8] je ustanovil stranko (sprva Lista Marjana Šarca – Naprej Kamnik) v svojem prvem županskem mandatu za udeležbo na lokalnih volitvah 2014.[7]

Pojav na državnem nivoju[uredi | uredi kodo]

Šarec je nastopil na predsedniških volitvah 2017, kjer se je uvrstil v drugi krog in tesno izgubil proti dosedanjemu predsedniku, Borutu Pahorju. Potem ko je napovedal udeležbo na državnozborskih volitvah, se je v javnomnenjskih raziskavah njegova stranka večkrat zavihtela na prvo mesto. Bolj kot so se bližale volitve, bolj ji je primat v raziskavah prevzemala stranka SDS.[navedi vir]

Stranka je med kampanjo zagovarjala uvedbo preferenčnega glasovanja, dvig parlamentarnega praga, reformo zdravstvenega sistema in razširitev jedrske elektrarne Krško. Zavzemala se je proti privatizaciji strateških podjetij in za zmanjševanje javnega dolga.[navedi vir]

Na državnozborskih volitvah 2018 je stranka prejela 12,6 % glasov in s tem 13 poslanskih mest. Skupaj s SAB, SD, SMC, DeSUS in s podporo Levice je oblikovala 13. slovensko vlado, katere predsednik je Šarec.[navedi vir]

Na evropskem nivoju se je stranka vključila v zavezništvo liberalcev in demokratov (ALDE). Za nastop na evropskih volitvah maja 2019, ki bo prvi nastop te stranke na evropskih volitvah, se je dogovarjala za skupno listo s SAB in SMC. Februarja 2019 je Šarec na sestanku povedal Alenki Bratušek in Miru Cerarju, da namerava na evropskih volitvah osnovati samostojno listo.[9]

Po odstopu Marjana Šarca z mesta predsednika vlade in posledičnemu padcu vlade, je stranka pristala v opoziciji, saj se ni udeležila koalicijskih pogajanj s Slovensko demokratsko stranko. Šarec je ob odstopu zagovarjal predčasne volitve in kasneje predsednika vlade Janeza Janšo večkrat pozval k odstopu. Oktobra 2020 je LMŠ z opozicijskimi strankami SD, Levica in SAB oblikovala t. i. Koalicijo ustavnega loka, ki je želela do volitev prevzeti oblast in za tehničnega mandatarja postaviti ekonomista Jožeta P. Damijana.[10] 15. decembra 2020 je Šarec sporočil, da bo stranka za mandatarja podprla Karla Erjavca: "Glede na vse špekulacije zadnjih dni, na tem mestu jasno in nedvoumno. Ta vlada je popolnoma skrenila v vseh pogledih. Kot največja opozicijska stranka bomo v @strankalms podprli @ErjavecKarl za mandatarja, ko bo vložena nezaupnica. Vse drugo je samo odlaganje neodložljivega."[11][12][13]

Predsednik republike Borut Pahor je v začetku leta 2021 dvakrat organiziral srečanje predsednikov parlamentarnih strank (drugič tudi z zdravstveno stroko), ki bi zmanjšalo razhajanje med strankami. Šarec je povabilo na pogovore obakrat zavrnil, poleg njega tudi Luka Mesec iz stranke Levica.[14][15][16] Šarec je ob tem v odgovoru predsedniku Pahorju navedel: "Stroka naj dobi priložnost svoja videnja predstaviti celotni politiki, ne zgolj njenemu vrhu, predvsem pa naj jih ima priložnost predstaviti ljudem. In to v državnem zboru, ne pa umaknjena v dvorec na Brdo."[17] Stranka je predlagala ustavno obtožbo zoper predsednika vlade Janeza Janšo.[18]

4. septembra 2021 je stranka ustanovila svoj podmladek LMŠ UPI. Za predsednika je bil izvoljen poslanec Nik Prebil, za podpredsednico pa Špela Trobec.[19][20][21]

Izpad iz parlamenta in ukinitev[uredi | uredi kodo]

Na državnozborskih volitvah 24. aprila 2022 je stranka osvojila 43.731 oz. 3,72 % glasov in tako ostala pod parlamentarnim pragom.[1][2] Marjan Šarec odstopa ni ponudil, je pa podpredsednica stranke Tina Heferle izrazila razočaranje nad "katastrofalnim porazom" in na profilu Facebook zapisala: "Roko na srce - tudi ce bi prestopili parlamentarni prag za minimalni delež procenta, bi bil to še vedno poraz in neuspeh, zaradi katerega bi morali Nekateri (neformalni nosilci in odločevalci) prevzeti odgovornost in rečti: mea culpa."[22][23]

Kljub izpadu iz državnega zbora pa je mandatar 15. vlade Republike Slovenije k sodelovanju v vladi povabil tudi Marjana Šarca, ki je nato zasedel mesto ministra za obrambo. Poleg tega je bilo nekaj članov imenovanih na mesta državnih sekretarjev. 8. junija 2022 je zbor članstva stranke s 97 odstotki glasov podprl priključitev LMŠ k stranki Gibanje Svoboda.[24]

Poslanska skupina[uredi | uredi kodo]

Glej stran: Poslanska skupina Liste Marjana Šarca

Menjave poslancev[uredi | uredi kodo]

Ministri v vladah[uredi | uredi kodo]

Vlada Minister Funkcija Ministrstvo Mandat Predsednik stranke Predsednik vlade
13.
Rudi Medved
 Minister za javno upravo Ministrstvo za javno upravo 13. september 2018-13. marec 2020
Marjan Šarec
Marjan Šarec
Andrej Bertoncelj
 Minister za finance Ministrstvo za finance 13. september 2018-13. marec 2020
Boštjan Poklukar
 Minister za notranje zadeve Ministrstvo za notranje zadeve 13. september 2018-13. marec 2020
Aleš Šabeder
 Minister za zdravje Ministrstvo za zdravje 8. marec 2019-13. marec 2020
Samo Fakin
Minister za zdravje Ministrstvo za zdravje 13. september 2018-8. marec 2019

Organi stranke[uredi | uredi kodo]

Marjan Šarec, predsednik stranke

Sestav vodstva stranke ob ukinitvi:

  • Predsednik: Marjan Šarec
  • Podpredsednika: Jerca Korče in Igor Žavbi
  • Vodja poslanske skupine: Brane Golubović
  • Namestnik vodje poslanske skupine: Jerca Korče
  • Generalni sekretar: Tomaž Simetinger
  • Izvršilni odbor: 4 člani
  • Nadzorni odbor: 3 članov

Kritike in kontroverze[uredi | uredi kodo]

Afera Kralj[uredi | uredi kodo]

28. avgusta 2019 je v javnost prišla vest, da naj bi generalni sekretar stranke Brane Kralj lobiral, da bi bil nekdanji evropski poslanec Igor Šoltes izbran na razpisu za direktorja podjetja Uradni list.[27] Kralj je osebno poklical predsednico nadzornega sveta Uradnega lista Ireno Prijović ter ji rekel, da država pričakuje imenovanje Šoltesa na to mesto, prav tako naj bi želel poročanje o kadrovskem postopku brez vednosti SDH.[27] Kralj je sporočil, da je s klicem želel le omeniti, "da bi bil Igor Šoltes lahko dober kandidat za direktorja Uradnega lista." Nadalje je obžaloval, da je Prijovićeva to razumela kot pritisk. Predsednik stranke Marjan Šarec, ki za klic naj ne bi vedel, je do naslednjega dne zahteval njegova pojasnila. Naslednji dan je Šarec na novinarski konferenci sporočil, da Kralj ne bo več opravljal funkcije sekretarja stranke LMŠ.[28]

Sendvič[uredi | uredi kodo]

Februarja 2019 je poslanec LMŠ, Darij Krajčič odstopil s poslanske funkcije za tem, ko je na seji odbora za kmetijstvo podal anekdoto glede kraje sendviča iz trgovine. Po njegovih besedah se je za krajo odločil po dolgem čakanju pred blagajno, kasneje pa pojasnil, da naj ne bi šlo za krajo temveč za "družbeni eksperiment" in da naj bi za izdelek kasneje tudi plačal.[29]

Koronavirus[uredi | uredi kodo]

Stranka in predsednik Marjan Šarec sta bila deležna več kritik glede ukrepanja v prvem valu epidemije koronavirusa. Nova, 14. vlada Republike Slovenije je Šarcu očitala, da s svojo vlado ni zagotovil dovoljšnje opreme zaščitne opreme in respiratorjev, ki jih je država potrebovala v času epidemije. Šarčeva vlada je po mnenju naslednikov napačno ocenila situacijo in prepozno ukrepala glede samozaščitnih ukrepov; direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nina Pirnat iz tujine vračajoče potnike z bolezenskimi znaki ni svetovala zaščitnih ukrepov in mask, trdila je, da je za prenos virusa potreben tesnejši stik in teden dni pred razglašeno epidemijo zagotavljala, da “V Sloveniji še zdaleč nimamo epidemije koronavirusa."[30][31] Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik je na Twitterju objavila "V jeseni "bomo baje" tudi v šolah imeli 2 val. Ali so @vladaRS jasnovidci ali preprosto STRAŠIJO LJUDI! Zakaj že? #kakodolgoše".

Poslanec LMŠ Jani Möderndorfer je na seji državnega zbora, 26. maja 2020, snel zaščitno masko rekoč "jaz tega ne bom več nosil!". Ob tem je dodal, da se Nacionalni inštitut za javno zdravje RS "dela norce", saj da je vlada preklicala epidemijo. Pozval je predsednik državnega zbora, da poslanci prevzamejo pravila, kakšen bo red v parlamentu in ne NIJZ.[32][33][34][35]

Ostalo[uredi | uredi kodo]

Šarec je septembra 2018 za državnega sekretarja za nacionalno varnost imenoval Damirja Črnčca. Črnčec je bil predhodno blizu stranki SDS in je v drugi Janševi vladi služil kot vodja SOVE, pred tem pa skoraj dve desetletji vodil OVS, kamor je bil imenovan v času prve Janševe vlade. Prav tako je Črnčec leta 1994 protestiral v podporo Janezu Janši v luči afere Depala vas, po odhodu Janše v zapor pa je vodil Odbor 2014, ki je s protesti pred stavbo ljubljanskega sodišča pozival k Janševemu izpustu. Črnčec je bil sicer znan po kontroverznih izjavah v javnosti "proti Islamu, migrantom, levičarjem in vsemu ostalemu, kar naj bi ogrožalo belo in krščansko Evropo", kot jih je opisal časnik Dnevnik. Ob imenovanju se je Šarec skliceval na strokovnost: "združujem strokovnjake".[36][37][38][39] Šarec je kasneje pojasnil "[...] da nestrpnosti ne toleriramo, bo veljalo tudi v bodoče. Črnčec je s tem seznanjen, in če bo ravnal drugače in v neskladju s tem, bo v tistem trenutku odstavljen".[40] Imenovanje je pobudilo peticijo za odstranitev Črnčca z vladnega položaja.[37]

Šarcu je bilo februarja 2019 očitano, da naj bi neprimerno posredoval pri kadrovskih odločitvah SOVE, da bi zagotovil zaposlitev domnevne dolgoletne znanke, ki naj bi bila nekdanja uradnica Občine Kamnik, s katero naj bi bil vpleten tudi v razmerje. Šarec je očitke zanikal. Na Občini Kamnik so med tem potrdili, da omenjana oseba v zadnjih 20 letih ni bila zaposlena kot občinska uslužbenka.[41]

Koalicija 14. vlade Republike Slovenije je LMŠ očitala sprenevedanje, ko je LMŠ z nekaterimi opozicijskimi strankami novi vladi očitala kadrovanje in spodkopavanje neodvisnosti nekaterih državnih institucij.[42] Šarec je namreč pred volitvami dejal, da če hoče "Kot nov človek kaj spreminjati, potem je nujno izvesti kadrovske menjave" in "Če nimaš pravih ljudi na pravem mestu, boš težko delal." Prav tako je Šarec nekaterim institucijam (med njimi SDH) očital preveliko neodvisnost.[43][44]

Volitve[uredi | uredi kodo]

Volitve Mesto Število glasov Odstotek Število mandatov Opomba
2017 Predsedniške volitve 2017 2. 1. krog: 186.235 24,76 %
/
 Kandidat stranke je bil Marjan Šarec.[45]
2. krog: 334.239 46,91 %
2018 Državnozborske volitve 2018 2. 112.250 12,60 %
13 / 90
Lokalne volitve 2018 9.* 19.217 2,48 % Župani
0 / 212
Občinski/mestni svetniki
53 / 2.750

 *glede na število svetnikov[46]
2019 Evropske volitve 2019 3. 74.431 15,44 %
2 / 8
 Izvoljena evropska poslanca:[47]
2022 Državnozborske volitve 2022 6. 43.731 3,72 %
0 / 90

Vidnejši člani stranke[uredi | uredi kodo]

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 »Kdo so ključni svetovalci Marjana Šarca #video«. Pridobljeno 16. marca 2018.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 »Ustanovljena stranka Lista Marjana Šarca - naprej Kamnik«. www.delo.si. Pridobljeno 16. marca 2018.
  3. ↑ »LMŠ in SAB ne obstajata več«. n1info.si. Pridobljeno 12. julija 2022.
  4. ↑ »O stranki«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. januarja 2019. Pridobljeno 24. januarja 2019.
  5. ↑ »Slovenian PM Cerar resigns as pressure mounts ahead of election«. Reuters. 14. marec 2018. Pridobljeno 16. marca 2018.
  6. ↑ »V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda«. RTVSLO. 8. junij 2022. Pridobljeno 8. junija 2022.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Anti-elite Slovene presidential candidate seen running for...«. Reuters. 13. november 2017. Pridobljeno 16. marca 2018.
  8. ↑ »Portret tedna: Marjan Šarec«. www.delo.si. Pridobljeno 16. marca 2018.
  9. ↑ »Nosilka liste LMŠ-ja za evropske volitve je novinarka Irena Joveva«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. oktobra 2020.
  10. ↑ »Janša: Poimenovanje Koalicija ustavnega loka je norčevanje iz ustavne ureditve«. RTVSLO.si. Pridobljeno 11. oktobra 2020.
  11. ↑ @sarecmarjan (15. december 2020). »Glede na vse špekulacije zadnjih dni, na tem mestu jasno in nedvoumno. Ta vlada je popolnoma skrenila v vseh pogledih. [...]« (Tweet) – prek Twitterja.
  12. ↑ »V stranki DeSUS bodo v četrtek odločali o izstopu iz koalicije in izključitvi Polnarja«. www.24ur.com. Pridobljeno 15. decembra 2020.
  13. ↑ »Organi DeSUS-a bodo v četrtek odločali o morebitnem izstopu iz koalicije«. RTVSLO.si. Pridobljeno 15. decembra 2020.
  14. ↑ »Pahor po srečanju zadovoljen. Janša: Težko rečem, da je bil pogovor uspešen. #video«. siol.net. Pridobljeno 19. marca 2021.
  15. ↑ »Janša: Pogodba z AstraZeneco naj bi bila slaba, nekdo bo moral odgovarjati«. www.24ur.com. Pridobljeno 19. marca 2021.
  16. ↑ »(V ŽIVO) Luka Mesec zavrnil vabilo Boruta Pahorja – Tudi poslanka LMŠ Jerca Korče odgovraja na kratko: "Ne" – TOPNEWS.si«. Pridobljeno 19. marca 2021.
  17. ↑ Špehar, Matej (11. marec 2021). »Ne za zaprtimi vrati, pač pa javno in za javnost! Odgovor Marjana Šarca na povabilo predsednika republike na posvet o epidemiji«. Stranka LMŠ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2021. Pridobljeno 22. marca 2021.
  18. ↑ »Štiri opozicijske stranke vložile predlog ustavne obtožbe premierja Janše«. RTVSLO.si. Pridobljeno 2. aprila 2021.
  19. ↑ »Ustanovljen podmladek LMŠ«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. junija 2022.
  20. ↑ »UPI podmladek«. Stranka LMŠ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2022. Pridobljeno 10. junija 2022.
  21. ↑ »Stranka LMŠ ustanovila podmladek – organizacijo UPI«. Stranka LMŠ. 4. september 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. junija 2022. Pridobljeno 10. junija 2022.
  22. ↑ »Tina Heferle: Rezultat LMŠ je katastrofalen poraz za vse nas«. siol.net. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  23. ↑ »Podpredsednik SD Pikalo odstopil. Poslanka LMŠ: Nekateri bi morali reči mea culpa«. www.vecer.com. 26. april 2022. Pridobljeno 27. aprila 2022.
  24. ↑ »V LMŠ-ju podprli združitev s stranko Gibanje Svoboda«. RTVSLO.si. Pridobljeno 10. junija 2022.
  25. ↑ »Poslanec LMŠ odstopil, ker je ukradel sendvič #video«. siol.net. Pridobljeno 2. maja 2020.
  26. ↑ »Möderndorfer zapustil poslansko skupino SMC-ja in se pridružil LMŠ-jevi«. MMC RTV-SLO. 15. maj 2020. Pridobljeno 15. maja 2020.
  27. ↑ 27,0 27,1 »Generalni sekretar LMŠ-ja lobiral, da bi Igor Šoltes postal direktor Uradnega lista?«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. avgusta 2019.
  28. ↑ »Šarec: Brane Kralj ne bo več generalni sekretar LMŠ-ja. Za klic nisem vedel«. RTVSLO.si. Pridobljeno 31. avgusta 2019.
  29. ↑ »Afera sendvič odnesla Krajčiča: "Naredil je nedopustno dejanje, odstop edina možnost"«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. maja 2020.
  30. ↑ »»V Sloveniji še zdaleč nimamo epidemije koronavirusa in upamo, da jo bomo preprečili««. Mladina.si. Pridobljeno 24. oktobra 2020.
  31. ↑ »Izjava dneva: Ko je Šarec vodil vlado, mi je, ko sem se vračal iz Kitajske, svetoval naj delam normalno dalje, zdaj pa bi rad bil pameten glede komunikacije!" | Nova24TV«. 15. oktober 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2020. Pridobljeno 24. oktobra 2020.
  32. ↑ »Möderndorferju je prekipelo: Jaz tega več ne bom nosil #video«. siol.net. Pridobljeno 19. novembra 2020.
  33. ↑ »Zakaj poslanec Möderndorfer v poslanski klopi ne nosi maske? #video«. siol.net. Pridobljeno 19. novembra 2020.
  34. ↑ »Vroče v DZ: Möderndorferju prekipelo zaradi maske, Trček o nadnaravnih sposobnostih predsednika Zorčiča«. www.vecer.com. 26. maj 2020. Pridobljeno 19. novembra 2020.
  35. ↑ »Ko maske padajo v parlamentu«. Mladina.si. Pridobljeno 19. novembra 2020.
  36. ↑ »Zakaj je Damir Črnčec problem za Marjana Šarca«. Dnevnik. Pridobljeno 14. maja 2020.
  37. ↑ 37,0 37,1 »Šarec in LMŠ v bran Črnčecu, peticijo podpisalo že tri tisoč ljudi«. siol.net. Pridobljeno 14. maja 2020.
  38. ↑ »Svet24.si - Imenovanje Črnčeca za državnega sekretarja buri duhove«. Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu. Pridobljeno 14. maja 2020.
  39. ↑ »Zakaj je Šarec v svoj kabinet vzel dolgoletnega Janševega zaupnika«. siol.net. Pridobljeno 14. maja 2020.
  40. ↑ »Šarec: Nestrpnosti ne toleriramo. Če bo Črnčec ravnal drugače, bo odstavljen«. RTVSLO.si. Pridobljeno 14. maja 2020.
  41. ↑ »Marjan Šarec zanika posredovanje pri zaposlitvi na Sovi«.
  42. ↑ Špehar, Matej (21. oktober 2020). »Zahtevamo izredno sejo državnega zbora: vladno kadrovanje je zaznamovalo prvi val epidemije in poletje domnevnih priprav na drugi val. Vsaj zdaj naj bo dovolj«. Stranka LMŠ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. novembra 2020. Pridobljeno 18. novembra 2020.
  43. ↑ »Vsak dan prvi - 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 18. novembra 2020.
  44. ↑ »Opozicija: Gre za brutalno kadrovanje, vlada: zakonito in nujno«. zurnal24.si. Pridobljeno 18. novembra 2020.
  45. ↑ »Volitve predsednika RS - leto 2017«. Državna volilna komisija. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. novembra 2021. Pridobljeno 18. novembra 2020.
  46. ↑ »Lokalne volitve 2018«. volitve.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. septembra 2019. Pridobljeno 31. avgusta 2019.
  47. ↑ »arhivska kopija«. volitve.gov.si. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. novembra 2019. Pridobljeno 31. avgusta 2019.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Lista_Marjana_Šarca&oldid=6189029«