Hadad
Hadad | |
---|---|
Bog groma in dežja | |
Ime v hieroglifih | dMI |
Kultno središče | Kanaan, Mezopotamija |
Simbol | bik, strela, rogato pokrivalo |
Ustrezniki | |
Grški ustreznik | Zevs |
Rimski ustreznik | Jupiter |
Kanaanski ustreznik | Ba'al |
Hadad (ugaritsko 𐎅𐎄 Haddu), Adad (akadsko 𒀭𒅎) ali Iškur (sumersko) je bil bog groma in dežja v kanaanskem in starodavnih mezopotamskih verstvih.
V Ebli je okoli leta 2500 pr. n. št. dokazan kot Hadda.[1][2] Amoriti so prenesli Hadada Iz Levanta v Mezopotamijo, kjer je postal znan kot akadski bog Adad.[3][4][5][6]
Imeni Adad in Iškur sta običajno napisani z logogramom dIM,[7] s katerim se piše tudi ime huritskega boga Tešuba.[8] Hadada so imenovali tudi Pidar, Rapiu in Baal-Zefon[9] ali preprosteje Baal (Gospodar), čeprav so ta naslov uporabljali tudi za druge bogove.
Hadadova simbolična žival je bil bik. Upodabljali so ga kot bradatega moža,[10][11] pogosto s palico in strelo in pokrivalom z bikovimi rogovi.[12][13]
Hadada so kasneje enačili z grškim bogom Zevsom, rimskim bogom Jupitrom (Jupiter Dolihen), nasitskim in hetitskim bogom groma Tešubom in egipčanskm bogom Amonom.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Sarah Iles Johnston (2004). Religions of the Ancient World: A Guide. str. 173. ISBN 9780674015173.
- ↑ Spencer L. Allen (5. marec 2015). The Splintered Divine: A Study of Istar, Baal, and Yahweh Divine Names and Divine Multiplicity in the Ancient Near East. str. 10. ISBN 9781614512363.
- ↑ Albert T. Clay (1. maj 2007). The Origin of Biblical Traditions: Hebrew Legends in Babylonia and Israel. str. 50. ISBN 9781597527187.
- ↑ Theophilus G. Pinches (1908). The Religion of Babylonia and Assyria. str. 15. ISBN 9781465546708.
- ↑ Joseph Eddy Fontenrose (1959). Python: A Study of Delphic Myth and Its Origins. str. 157. ISBN 9780520040915.
- ↑ Green, Alberto R.W. (2003). The Storm-God in the Ancient Near East. Winona Lake, Indiana: Eisenbrauns. ISBN 9781575060699. str. 166.
- ↑ ORACC – Iškur/Adad (god).
- ↑ Green (2003), str. 130.
- ↑ Gibson, John C. (1. april 1978). Canaanite Myths and Legends. T&T Clark. str. 208. ISBN 978-0567080899.
- ↑ Donald K. Sharpes. Sacred bull, holy cow: a cultural study of civilization's most important animal. str. 27.
- ↑ Maurice H. Farbridge. Studies in Biblical and Semitic Symbolism. str. 63.
- ↑ Ramesh Chopra. Academic Dictionary Of Mythology. str. 126.
- ↑ The New Encyclopædia Britannica: Micropædia. By Encyclopædia Britannica. str. 605.