Igigi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Igigi so bili bogovi nebes v mezopotamskih mitologijah. Čeprav so bili včasih sinonim za Anunake, so bili Igigi nižji bogovi in služabniki Anunakov, dokler se niso uprli in ustvarili ljudi, da so delali namesto njih.[1]

Ime[uredi | uredi kodo]

Njihovo ime je neznanega izvora. Znaki za njihovo ime in ena od opcij za etimologijo imena Igigi je i2-gi3-gi3, ki je enaka znakom za 5-1-1 ali 5-60-60 (5*(60+60)=600), ki v nekaterih izročilih pomenijo "vsi bogovi".[2] Druga možnost je interpretacija besede same. Igi v sumerščini pomeni oko in se v akadskem jeziku uporablja kot logogram, gi pa pomeni spolno penetracijo.[3] Besedo Igigi bi torej lahko prevedli v "oči na nebu, stražarji, ki jemljejo nedolžnost".[4]

Atrahazis[uredi | uredi kodo]

Akadska nebesa so v mitu Atrahazis opisana kot vrt, v katerem bogovi nižjega ranga (Igigi) kopljejo vodne kanale za višje bogove (Anunaki):[5]

Ko so bogovi, podobni ljudem,
opravljali delo, nosili tovore,
so bili zelo obremenjeni,
muka velika, težave pretirane.
Veliki Anunak, Sedem,
je ustvaril Igige,
da so prijeli za naporno delo.[6]

Igigi so se uprli Enlilovi diktaturi, sežgali svoje orodje in ponoči obkolili Enlilovo hišo. Ko je Enlil izvedel, da so vzrok za upor težave pri kopanju namakalnih kanalov, se je svet Anunakov odločil, da bo ustvaril človeka za poljedelska opravila.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Leick, Gwendolyn. A Dictionary of Ancient Near Eastern Mythology. New York: Routledge, 1998. str. 85.
  2. "igigi in §4". Arhivirano iz izvirnika 5. marca 2016. 5. marca 2016.
  3. The Pennsylvania Sumerian Dictionary.
  4. Strassman, Rick; Wojtowicz, Slawek; Luna, Luis Eduardo; Frecska, Ede (2008). Inner Paths to Outer Space: Journeys to Alien Worlds through Psychedelics and Other Spiritual Technologies. Inner Traditions/Bear & Co. str. 239. ISBN 1594779996.
  5. William P. Brown (junij 1999). The ethos of the cosmos: the genesis of moral imagination in the Bible. Wm. B. Eerdmans Publishing. str. 140–. ISBN 978-0-8028-4539-9. Pridobljeno 17. junija 2011.
  6. 6,0 6,1 Millard, A. R. New Babylonian 'Genesis' Story. The Tyndale Biblical Archaeology Lecture, 1966; Tyndale Bulletin 18 (3-18, 1967): 8.