Ninlil

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ninlil
boginja vetra
Enlil e Ninlil.jpg
Enlil in Ninlil
Kultno središčeTumala v pokrajini Nipur
Osebne informacije
StaršiMati: Nunbarsegunu, Nisaba, Ki ali Nammu
Oče: Kaja ali Anu
PartnerEnlil
OtrociSin, Ninurta, Nergal
Posvetilo kralja Šulgija boginji Ninlil
(okoli 2094–2047 pr. n. št.)
𒊩𒌆𒆤
𒎏𒀀𒉌
𒎏𒀀
𒍑𒆗𒂵
𒈗
𒆠𒂗
𒄀𒆠𒌵𒆤
𒉆𒋾𒆷𒉌𒂠
𒀀𒈬𒈾𒊒
DNinlil.......................... "Za Ninlil"BLANK ICON.png
NIN-a-ni....................... "njegovo Gospo,"
DSHUL-GI.................... "Šulgi"
NITAH KALAG ga........ "mogočni mož"
LUGAL URIM KI ma..... "kralj Ura"
LUGAL kien-................. "kralj Sumera"
gi kiURIke..................... "in Akada,"
nam-ti-la-ni-sze3........... "za njegovo življenje"BLANK ICON.png
a mu-na-ru................... "(to) posveča"
Jedkana koralda iz karneola, dolga 7 cm, izdelana v slogu doline Inda, neznanega porekla; na njej je Šulgijev spominski napis, posvečen boginji Ninlil: "Ninlil, njegovi Gospe, Šulgi, mogočni mož, kralj Ura,kralj dežele Sumerije in Akada, posveča (to koraldo) za svoje (lastno) življenje"; Britanski muzej, BM 129493[1][2][3][4]
Tovrstne koralde so verjetno uvažali iz Indije.[5]

Ninlil (𒀭𒊩𒌆𒆤 DNIN.LÍL "Gospa širokega polja" ali "Gospa vetra") ali Sud, v Asiriji imenovana Mulliltu, je bila sumerska boginja, žena boga Enlila.

Njeni starši so opisani različno. Najpogosteje se omenja, da je bila hčerka boginje ječmena Nunbarsegunu (ali Ninšebargunu ) ali Nisabe in Haje, boga skladišč. Drug akadski vir pravi, da je bila hčerka Antu (sumerska Ki) in Anuja/Ana. Tretji vir pravi, da je bila hčerka Anuja in njegove matere Nammu.

Ninlil in njena družina so živeli v Dilmunu. Z možem Enlilom je imela sina Nanno/Suena, bodočega boga lune. Enlil je bil za kazen poslan v Ereškigalovo podzemno kraljestvo, kjer se mu je pridružila Ninlil. Enlil, preoblečen v vratarja, jo je oplodil, da je rodila sina boga smrti Nergala. Enlil jo je ponovno oplodil, tokrat preoblečen v moža iz pekla, moža goreče reke, da je rodila boga podzemnega sveta Ninazuja. Z Enlilom, preoblečenim v čolnaja, je rodila četrtega boga, Enbiluluja, boga rek in kanalov.[6] V nekaterih besedilih je Ninlil tudi mati junaškega boga Ninurte, ki je s svojim kijem Šarurjem ubil demona Asaga.

Ko Sud dobi ime Enlilove žene Ninlil[uredi | uredi kodo]

V spalnici se je v s cvetovi okrašeni postelji, dišeči kot cedrov gozd, Enlil ljubil s svojo ženo in v tem zelo užival. Sedel je na odru, primernem za njegov položaj, in spodbujal ljudi, da so molili k njej. Gospod, katerega močne besede so odločale tudi o usodi njegove Gospe (Aruru), njegove ljubljenke. Dal ji je ime Nintur, 'gospa rojstva', 'gospa, ki širi svoja kolena' (...) Ponosna gospa, ki je prekašala gore! Ti, ki vedno izpolniš njene želje – od zdaj je Sud, Enlil kralj in Ninlil kraljica. Boginja brez imena ima zdaj slavno ime...[7]

Rodoslovje sumerskih bogov[uredi | uredi kodo]

An
NinhursagaEnki
sin Nammu
Ningikuga
hčerka Nammu
Nisaba
hčerka Uraš
Haja
NinsarNinlilEnlil
NinkuraNingal
morda hčerka Enlila
NannaNergal
morda sin Enkija
Ninurta
morda sin Ninhursage
Nintinuga
hčerka Uraš
UttuInana
morda tudi hčerka Enkija, Enlila ali Anuja
Dumuzi
morda sin Enkija
UtuEreškigal
poročena z Nergalom
MeškiagašerLugalbandaNinsun
EnmerkarGilgameš
Ur-Nungal


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. (RIME 3/2, str. 161-162)
  2. "DINGIR.NIN.LILA / NIN-A-NI / DINGIR.SHUL.GI / NITA-KALAG.GA / LUGAL URI/ .KI-MA / LUGAL.KI.EN / GI KI-URI3.KI / NAM.TI.LA NI.SHE3/ A MU.NA.RU." Inscription Translation: "To Ninlil, his lady, Shulgi, mighty man, King of Ur, King of Sumer and Akkad, has dedicated (this stone) for the sake of his life." "cylinder seal / bead". British Museum.
  3. "CDLI-Archival View". cdli.ucla.edu.
  4. Sb 6627 Potts, Daniel T. (1999). The Archaeology of Elam: Formation and Transformation of an Ancient Iranian State (angleščina). Cambridge University Press. str. xiv. ISBN 978-0-521-56496-0.
  5. Art of the First Cities: The Third Millennium B.C. from the Mediterranean to the Indus (angleščina). Metropolitan Museum of Art. 2003. str. 243. ISBN 978-1-58839-043-1.
  6. "Enlil and Ninlil: translation". Faculty of Oriental Studies, University of Oxford.
  7. "The Electronic Text Corpus of Sumerian Literature". Faculty of Oriental Studies, University of Oxford.