Uttu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Uttu
boginja tkanja
A classic circular form spider's web.jpg
Uttu so predstavljali kot pajka, ki tke mrežo življenja
Osebne informacije
StaršiEnki in Ninkura

Uttu, hči Enkija in Ninkure, je bila boginja tkanja v sumerski mitologiji. Predstavljali so jo kot pajka, ki spleta mrežo življenja.[1]

Klinopisni znak, ki se je uporabljal za pisanje njenega imena, se je uporabljal tudi za pisanje besede "pajek",[1] kar kaže, da so si boginjo morda predstavljali kot pajka, ki tke mrežo.[1] Boginja se pojavlja predvsem v mitu Enki in Ninsikila, v katerem se upira spolnemu nadlegovanju svojega očeta Enkija tako, da se zaprede v svojo mrežo. Enki jo poskuša z darili svežih pridelkov in obljubami, da se bo poročil z njo, pregovoriti, da ga spusti v svojo mrežo. Enki jo nato opije s pivom in posili. Uttu reši Enkijeva žena Ninhursaga, ki iz nje odstrani Enkijevo seme in ga poseje v zemljo. Iz njega skali osem novih rastlin, ki jih Enki kasneje poje.

Mitologija[uredi | uredi kodo]

Enki in Ninsikila[uredi | uredi kodo]

V nipurski različici mita Enki in Ninsikila je Uttu hčerka Enkija in Ninkure.[2] V drugi različici mita je Ninkura mati Nin-Imme,[2] ki ima z očetom Enkijem hčerko Uttu.[2] Uttu odraste v "postavno in lepo" žensko.[2] Enkijeva žena Ninhursaga jo opozori, da jo bo Enki skušal zapeljati, kot je to storil z vsemi drugimi hčerami. Uttu se zaprede v svojo mrežo, ko Enki uspe priti vanjo pa ga prisili, da obljubi, da se bo pred odnosom poročil z njo.[2] Za poročno darilo od Enkija zahteva sadje in zelenjavo.[2] Enki najde vrtnarja, ki v zameno za sadje in zelenjavo od Enkija zahteva, da mora njegove namakalne jarke napolniti z vodo.[2] Ko jih Enki napolni, mu vrtnar mu da zahtevane pridelke.[2]

Enkijevo darilo Uttu z veseljem sprejme v svojo mrežo.[2] Enki nato Uttu opije s pivom in jo posili. Na njeno vpitje pride Ninhursaga, odstrani Enkijevo seme iz njenega telesa in ga poseje v zemljo.[2] Iz njega sklije osem novih neznanih rastlin.[2] Ko jih Enki zagleda, je nejevoljen, ker jih ne prepozna. Ko tja pride Isimud, Enkijev sukkal (osebni spremljevalec), rastline poimenuje in jih da Enkiju jesti. Pripoved se konča z izjavo, da je "Enki določil naravo trav" in jim dal "vedeti v njihovih srcih".[2]

Rodoslovje sumerskih bogov[uredi | uredi kodo]

An
NinhursagaEnki
sin Nammu
Ningikuga
hčerka Nammu
Nisaba
hčerka Uraš
Haja
NinsarNinlilEnlil
NinkuraNingal
morda hčerka Enlila
NannaNergal
morda sin Enkija
Ninurta
morda sin Ninhursage
Nintinuga
hčerka Uraš
UttuInana
morda tudi hčerka Enkija, Enlila ali Anuja
Dumuzi
morda sin Enkija
UtuEreškigal
poročena z Nergalom
MeškiagašerLugalbandaNinsun
EnmerkarGilgameš
Ur-Nungal


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Black & Green 1992, str. 182.
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 Jacobsen 1987,str. 184.

Vira[uredi | uredi kodo]

  • Black, Jeremy; Green, Anthony (1992), Gods, Demons and Symbols of Ancient Mesopotamia: An Illustrated Dictionary, London, England: The British Museum Press, ISBN 0-7141-1705-6
  • Jacobsen, Thorkild (1987), The Harps that Once--: Sumerian Poetry in Translation, New Haven, Connecticut: Yale University Press, ISBN 0-300-07278-3