Velika nagrada Nemčije 1994
| Podrobnosti o dirki | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| 9. dirka Formule 1 od 16-ih v sezoni 1994. | |||||
 | |||||
| Datum | 31. julij 1994 | ||||
| Urad. ime | LVI Grosser Mobil 1 Preis von Deutschland | ||||
| Lokacija | Hockenheimring Hockenheim, Nemčija | ||||
| Dirkališče | Stalno dirkališče, 6,823 km | ||||
| Razdalja | 45 krogov, 307,035 km | ||||
| Vreme | Sončno | ||||
| Najboljši štartni položaj | |||||
| Dirkač |  Gerhard Berger
|
Ferrari | |||
| Čas | 1:43,582 | ||||
| Najhitrejši krog | |||||
| Dirkač |  David Coulthard
|
Williams-Renault | |||
| Čas | 1:46,211 | (v 11. krogu) | |||
| Stopničke | |||||
| Prvi | Gerhard Berger
|
Ferrari | |||
| Drugi |  Olivier Panis
|
Ligier-Renault | |||
| Tretji | Eric Bernard
|
Ligier-Renault | |||
Velika nagrada Nemčije 1994 je bila deveta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1994. Odvijala se je 31. julija 1994 na dirkališču Hockenheimring v Hockenheimu. Zmagal je Gerhard Berger, drugo mesto je osvojil Olivier Panis, tretje pa Eric Bernard. Berger je osvojil najboljši štartni položaj, David Coulthard pa postavil najhitrejši krog dirke.
Poročilo[uredi | uredi kodo]
Pred dirko[uredi | uredi kodo]
Ozračje je bilo še vedno napeto po kontroverzni kazni Michaelu Schumacherju na zadnji dirki za Veliko nagrado Velike Britanije, Schumacher je lahko dirkal, ker se je moštvo pritožilo pri FII in je bila kazen zato odložena. Nemčevi navijači naj bi celo poškodovali nekaj moštvenih avtomobilov Williamsa. Prišlo je do novih sprememb pravil, predvsem pomembni novosti sta bili zmanjšanje velikosti zadnjih krilc in uvedba lesene deske pritrjene na dno dirkalnika, ki ob koncu dirke ni smela biti preveč obrabljena, drugače bi bil dirkač diskvalificiran. Nižji dirkalnik je prinašal predvsem višje hitrosti v ovinkih, nove spremembe pa so povzročile tudi, da so dirkalniki bolj drseli v ovinkih. FIA je oznanila tudi, da je na programski opremi Benettona B194 po dirki za Veliko nagrado San Marina odkrila nepravilnosti, Benetton pa je takoj zanikal krivdo.
Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]
Po dolgem času je bila prva vrsta Ferrarijeva, Gerhard Berger pred Jeanom Alesijem, to je bil šele prvi najboljši štartni položaj za Ferrari po štirih letih. Drugo vrsto pa sta zasedla Damon Hill v Williams-Renaultu in Michael Schumacher. Do desetega mesta pa so se zvrstili še Ukjo Katajama, David Coulthard, Mark Blundell, Mika Häkkinen, Heinz-Harald Frentzen in Eddie Irvine.
Dirka[uredi | uredi kodo]
Na štartu je povedel Berger pred Alesijem, sledil pa jima je Katajama. Za njimi pa je že pred prvim ovinkom prišlo do trčenja, v katerega sta bila najprej udeležena Andrea de Cesaris in Alex Zanardi, nato pa še Pierluigi Martini in Michele Alboreto. Ob vstopu v prvi ovinek je bil Coulthard med Häkkinenom in Blundellom, zato je zadel Finca, ki se je zavrtel, Blundell pa je močno zaviral, zato ga je od zadaj zadel Irvine, povzročil da se je zavrtel, nato ga je zadel Frentzen, nazadnje pa še enkrat Irvine. Pri tem so Häkkinen, Blundell, Frentzen in Irvine zleteli na pesek, s sabo pa odnesli še Barrichella. Še bolj v ozadju je Johnny Herbert zaradi nesreče pred seboj zaviral, zato ga je od zadaj zadel Martin Brundle, nato pa se je Herbert vrtel čez stezo in končal na pesku.
Alesi je z drugega mesta odstopil že v prvem krogu zaradi okvare motorja. Ob zaviranju pred prvo šikano je Schumacher prehitel Katajamo in se prebil na drugo mesto. Hill je bil četrti, Coulthard s poškodovanim sprednjim krilcem pa peti. V tretji šikani je Hill napadel Katajamo, trčila sta in poškodovala vzmetenje svojih dirkalnikov. Ob koncu prvega kroga je tako vodil Berger, drugi je bil Schumacher, nato pa že z nekaj zaostanka tretji Katajama, ki mu je sledil Olivier Panis z Ligierom. Dirkalo je le še trinajst dirkalnikov. V drugem krogu je Éric Bernard prehitel Verstappna in se prebil na peto mesto, štiri kroge kasneje pa je Katajama veliko izgubil zaradi okvare pedala za plin, zaradi česar se je dvakrat zavrtel v istem krogu. Tako se je na tretje mesto prebil Panis, na četrto pa Bernard. Benettona sta zgodaj prišla na prve postanke v bokse. V petnajstem krogu je ob postanku Verstappna prišlo do večjega požara, pri čemer je bilo lažje opečenih pet mehanikov ter tudi Verstappen. Štiri kroge kasneje je odstopil še drugi Benetton, ko je Schumacherja doletela okvara motorja. Berger je do konca dirke obdržal vodstvo, sledila sta mu oba dirkača Ligiera, Panis in Bernard, nato pa še oba dirkača Footworka, Christian Fittipaldi in Gianni Morbidelli ter kot šesti Eric Comas. To je bila hkrati prva uvrstitev na stopničke kot tudi med dobitnike točk za Panisa in Bernarda, ter prva uvrstitev med dobitnike točk za Fittipaldija.
Po dirki[uredi | uredi kodo]
Mika Häkkinen, ki je dirkal po dirki za Veliko nagrado Pacifika, kjer je takoj po štartu trčil v Ayrtona Senno, s pogojno superlicenco, je dobil zaradi povzročitve nesreče pred prvim ovinkom dirke prepoved nastopa na eni dirki.
Rezultati[uredi | uredi kodo]
Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]
Dirka[uredi | uredi kodo]
Opombe[uredi | uredi kodo]
- Prve stopničke: Olivier Panis, Eric Bernard
- Prve točke: Eric Bernard, Erik Comas, Christian Fittipaldi
|
| ||
|
| ||
| Predhodna dirka: Velika nagrada Velike Britanije 1994 |
Prvenstvo Formule 1 sezona 1994 |
Naslednja dirka: Velika nagrada Madžarske 1994 |
|
| ||
| Predhodna dirka: Velika nagrada Nemčije 1993 |
Velika nagrada Nemčije | Naslednja dirka: Velika nagrada Nemčije 1995 |
|
1926 • 1927 • 1928 • 1929 • 1931 • 1932 • 1934 • 1935 • 1936 • 1937 • 1938 • 1939 • 1951 • 1952 • 1953 | ||
