Velika nagrada Nemčije 1976

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zastava Nemčije   Velika nagrada Nemčije 1976
Podrobnosti o dirki
10. dirka Formule 1 od 16-ih v sezoni 1976.
Circuit Nürburgring-Nordschleife.png
Datum 1. avgust 1976
Urad. ime XXXVIII Großer Preis von Deutschland
Lokacija Nürburgring, Nürburg, Nemčija
Dirkališče Stalno dirkališče, 22,835 km
Razdalja 14 krogov, 319,690 km
Vreme Dež, sušeča se steza
Najboljši štartni položaj
Dirkač Zastava Združenega kraljestva James Hunt McLaren-Ford
Čas 7:06,5[1]
Najhitrejši krog
Dirkač Zastava Južne Afrike Jody Scheckter Tyrrell-Ford
Čas 7:10,8[2] (v 13. krogu)
Stopničke
Prvi Zastava Združenega kraljestva James Hunt McLaren-Ford
Drugi Zastava Južne Afrike Jody Scheckter Tyrrell-Ford
Tretji Zastava Nemčije Jochen Mass McLaren-Ford

Velika nagrada Nemčije 1976 je bila deseta dirka Formule 1 v sezoni 1976. Odvijala se je 1. avgusta 1976 na dirkališču Nürburgring v Nürburgu. Zmagal je James Hunt, drugo mesto je osvojil Jody Scheckter, tretje pa Jochen Mass. Hunt je osvojil najboljši štartni položaj, Scheckter pa je postavil najhitrejši krog dirke. Toda bolj kot po razpletu pri vrhu, je dirka znana po hudi nesreči Nikija Laude, v kateri je utrpel hude opekline po celem telesu.

Niki Lauda na treningu pred dirko
Clay Regazzoni med dirko v dirkalniku Ferrari 312T
Jody Scheckter v šestkolesnem dirkalniku Tyrrell P34

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Dirkaški konec tedna se je začel z nekaj spremembami v dirkaški zasedbi moštev. Moštvo Walter Wolf Racing je odpustilo Jackyja Ickxa, zamenjal pa ga je Arturo Merzario. Pojavilo se je tudi novo moštvo Scuderia Rondini, ki je kupilo star dirkalnik Tyrrell 007 s katerim je nastopil Alessandro Pesenti-Rossi. Moštvo RAM naj bi nastopilo z dirkačev Rolfom Stommelenom, toda lokalna policija je njegov dirkalnik Brabham BT44 zasegla sredi treninga, zaradi nelegalnega ravnanja prejšnjega dirkača moštva Lorisa Kessela, tako da je Stommelen prestopil v moštvo Brabham in od naslednje dirke nastopal z dirkalnikom BT45.

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

James Hunt je osvojil najboljši štartni položaj, Niki Lauda je zasedel drugo mesto, Patrick Depailler pa je s šestkolesnim dirkalnikom Tyrrell P34 osvojil tretje štartno mesto. Hans Stuck z Marchom je osvojil četrto štartno mesto, sledili pa so še Clay Regazzoni, Jacques Laffite, Carlos Pace, Jody Scheckter, Jochen Mass in Carlos Reutemann.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Prvi štart[uredi | uredi kodo]

Pred dirko je začelo deževati, zato se je velika večina dirkačev odločila za štart na dežnih pnevmatikah, le Jochen Mass, ki je imel na dirkališču Nürburgring že veliko izkušenj in ni pričakoval močnejšega deževja, je štartal na gumah tipa slick. Na štartu je Regazzoni povedel, Hunt in Lauda pa sta močno nazadovala. Hunt se je vseeno kmalu prebil na drugo mesto, na tretje pa z odličnim štartom Mass, četrti pa je bil Laffite. Regazzoni se je v prvem krogu zavrtel in padel na četrto mesto. Ob koncu prvega kroga je dež ponehal in večina dirkačev je kmalu namestila pnevmatike za suho stezo. Mass je bil tako drugi, Peterson pa tretji, ker se je odločil še en krog prepeljati na dežnih pnevmatikah. Ob koncu drugega kroga je vodil Mass, drugi je bil brez postanka Gunnar Nilsson, tretji pa Hunt. Niki Lauda je tudi že zamenjal pnevmatike in se je trudil nadoknaditi izgubljena mesta na štartu. V ovinku Bergwerk je Lauda izgubil nadzor nad svojim dirkalnikom Ferrari 312T in se zavrtel ter trčil v ogrado, nato pa se je v plamenih odbil nazaj na stezo. Guy Edwards se mu je uspel ogniti, Harald Ertl in Brett Lunger pa sta ga oba zadela. Vsi trije omenjeni so se ustavili in s pomočjo Artura Merzaria, ki se je tudi ustavil tam, spravili Laudo iz gorečega dirkalnika. Močno opečenega je helikopter odpeljal v bolnišnico Bundeswehr v Koblenzu, nato pa na urgenco v Ludwigshafenu.

Drugi štart[uredi | uredi kodo]

Po prekinitvi se je dirka nadaljevala s ponovnim štartom, ki se ga je udeležilo dvajset dirkačev, štirje manj kot prvega, Chris Amon pa se ni odločil za ponovni štart. Hunt je povedel, sledili pa so mu Regazzoni, Scheckter, Depailler in Pace. V ovinku Flugplatz je Peterson izgubil nadzor nad dirkalnikom in močno raztreščil svojega Marcha, Regazzoni se je zavrtel, Depailler pa je zapeljal s steze, ko se je umikal Regazzoniju. Pace je prehitel Scheckterja in ob koncu prvega kroga držal drugo mesto, Brazilca pa je v tretjem krogu prehitel še Regazzoni, medtem pa je šestouvščeni Vittorio Brambilla v ovinku Adenau Bridge raztreščil svoj dirkalnik zaradi okvare zavor. To je izkoristil Mass in prehitel Nilssona v petem krogu, Paceja pa v desetem. V dvanajstem krogu se je Regazzoni ponovno zavrtel, tako da sta Mass in Pace napredovala na tretje oziroma četrto mesto, Nilsson je dirko končal kot peti, Stommelen pa kot šesti.

Po dirki[uredi | uredi kodo]

Chris Amon se je takoj po dirki upokojil kot dirkač. Življenje Nikija Laude je v bolnišnici dobesedno viselo na nitki, toda ne samo, da je preživel, ampak se je na dirke vrnil že šest tednov po nesreči. Za vedno pa so mu od nesreče ostale brazgotine po obrazu.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Konstruktor Krogi Čas/Odstop Št. m. Toč
1 11 Zastava Združenega kraljestva James Hunt McLaren-Ford 14 1:41:42,7 1 9
2 3 Zastava Južne Afrike Jody Scheckter Tyrrell-Ford 14 + 27,7 s 8 6
3 12 Zastava Nemčije Jochen Mass McLaren-Ford 14 + 52,4 s 9 4
4 8 Zastava Brazilije Carlos Pace Brabham-Alfa Romeo 14 + 54,2 s 7 3
5 6 Zastava Švedske Gunnar Nilsson Lotus-Ford 14 + 1:57,3 16 2
6 77 Zastava Nemčije Rolf Stommelen Brabham-Alfa Romeo 14 + 2:30,3 15 1
7 28 Zastava Združenega kraljestva John Watson Penske-Ford 14 + 2:33,9 19
8 16 Zastava Združenega kraljestva Tom Pryce Shadow-Ford 14 + 2:48,2 18
9 2 Zastava Švice Clay Regazzoni Ferrari 14 + 3:46,0 5
10 19 Zastava Avstralije Alan Jones Surtees-Ford 14 + 3:47,3[2] 14
11 17 Zastava Francije Jean-Pierre Jarier Shadow-Ford 14 + 4:51,7 23
12 5 Flag of the United States Mario Andretti Lotus-Ford 14 + 4:58,1 12
13 30 Zastava Brazilije Emerson Fittipaldi Fittipaldi-Ford 14 + 5:25,2 20
14 40 Zastava Italije Alessandro Pesenti-Rossi Tyrrell-Ford 13 +1 krog 26
15 25 Zastava Združenega kraljestva Guy Edwards Hesketh-Ford 13 +1 krog 25
Ods 20 Zastava Italije Arturo Merzario Wolf-Williams-Ford 3 Zavore 21
Ods 9 Zastava Italije Vittorio Brambilla March-Ford 1 Trčenje 13
Ods 4 Zastava Francije Patrick Depailler Tyrrell-Ford 0 Trčenje 3
Ods 7 Zastava Argentine Carlos Reutemann Brabham-Alfa Romeo 0 Gorivo 10
Ods 10 Zastava Švedske Ronnie Peterson March-Ford 0 Trčenje 11
Ods 34 Zastava Nemčije Hans Joachim Stuck March-Ford 0 Sklopka 4
Ods 26 Zastava Francije Jacques Laffite Ligier-Matra 0 Menjalnik 6
WD 22 Zastava Nove Zelandije Chris Amon Ensign-Ford (1) 17
Ods 1 Zastava Avstrije Niki Lauda Ferrari (1) Trčenje 2
Ods 18 Flag of the United States Brett Lunger Surtees-Ford (1) Trčenje 24
Ods 24 Zastava Nemčije Harald Ertl Hesketh-Ford (1) Trčenje 22
DNQ 33 Zastava Italije Lella Lombardi Brabham-Ford Zasežen dirkalnik
DNQ 38 Zastava Francije Henri Pescarolo Surtees-Ford

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Lang, Mike (1983). Grand Prix! Vol 3 (Angleščina). Haynes Publishing Group. str. 135. ISBN 0-85429-380-9. 
  2. ^ 2,0 2,1 Lang, Mike (1983). Grand Prix! Vol 3 (Angleščina). Haynes Publishing Group. str. 138. ISBN 0-85429-380-9. 

Zastava Brazilije Brazilija  • Zastava Južne Afrike JAR  • Flag of the United States Z. ZDA  • Zastava Španije Španija  • Zastava Belgije Belgija  • Zastava Monaka Monako  • Zastava Švedske Švedska  • Zastava Francije Francija
Zastava Združenega kraljestva V. Britanija  • Zastava Zahodne Nemčije Nemčija  • Zastava Avstrije Avstrija  • Zastava Nizozemske Nizozemska  • Zastava Italije Italija  • Zastava Kanade Kanada  • Flag of the United States ZDA  • Zastava Japonske Japonska


Zastava Združenega kraljestva Race of Champions  • Zastava Združenega kraljestva BRDC International Trophy


Predhodna dirka:
Velika nagrada Velike Britanije 1976
Prvenstvo Formule 1
sezona 1976
Naslednja dirka:
Velika nagrada Avstrije 1976

Predhodna dirka:
Velika nagrada Nemčije 1975
Velika nagrada Nemčije Naslednja dirka:
Velika nagrada Nemčije 1977

1926  • 1927  • 1928  • 1929  • 1931  • 1932  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1939  • 1951  • 1952  • 1953
1954  • 1956  • 1957  • 1958  • 1959  • 1960  • 1961  • 1962  • 1963  • 1964  • 1965  • 1966  • 1967  • 1968  • 1969
1970  • 1971  • 1972  • 1973  • 1974  • 1975  • 1976  • 1977  • 1978  • 1979  • 1980  • 1981  • 1982  • 1983  • 1984
1985  • 1986  • 1987  • 1988  • 1989  • 1990  • 1991  • 1992  • 1993  • 1994  • 1995  • 1996  • 1997  • 1998  • 1999
2000  • 2001  • 2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2008  • 2009  • 2010  • 2011  • 2012  • 2013  • 2014