Velika nagrada Italije 1994
| Podrobnosti o dirki | |||||
|---|---|---|---|---|---|
| 12. dirka Formule 1 od 16-ih v sezoni 1994. | |||||
 | |||||
| Datum | 11. september 1994 | ||||
| Urad. ime | LXV Pioneer Gran Premio d'Italia | ||||
| Lokacija | Autodromo Nazionale Monza Monza, Italija | ||||
| Dirkališče | Stalno dirkališče, 5,800 km | ||||
| Razdalja | 53 krogov, 307,400 km | ||||
| Vreme | Sončno | ||||
| Najboljši štartni položaj | |||||
| Dirkač |  Jean Alesi
|
Ferrari | |||
| Čas | 1:23,844 | ||||
| Najhitrejši krog | |||||
| Dirkač |  Damon Hill
|
Williams-Renault | |||
| Čas | 1:25,930 | (v 24. krogu) | |||
| Stopničke | |||||
| Prvi | Damon Hill
|
Williams-Renault | |||
| Drugi |  Gerhard Berger
|
Ferrari | |||
| Tretji |  Mika Häkkinen
|
McLaren-Peugeot | |||
Velika nagrada Italije 1994 je bila dvanajsta dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1994. Odvijala se je 11. septembra 1994 na dirkališču Autodromo Nazionale Monza v Monzi. Zmagal je Damon Hill, drugo mesto je osvojil Gerhard Berger, tretje pa Mika Häkkinen. Jean Alesi je osvojil najboljši štartni položaj, Hill pa je postavil najhitrejši krog dirke.
Poročilo[uredi | uredi kodo]
Pred dirko[uredi | uredi kodo]
To je bila prva dirka prepovedi za Michaela Schumacherja zaradi kazni na dirki za Veliko nagrado Velike Britanije, zamenjal ga je JJ Lehto. Larrousse je kot drugega dirkača prijavil Yannicka Dalmasa, za Lotus pa je ponovno dirkal Alex Zanardi.
Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]
Prvo štartno vrsto sta zasedla dirkača Ferrarija Jean Alesi in Gerhard Berger, v drugo vrsto sta se uvrstila Damon Hill in presenetljivo Johnny Herbert, do desetega mesta pa so se zvrstili še David Coulthard, Olivier Panis, Mika Häkkinen, Andrea de Cesaris, Eddie Irvine in Jos Verstappen.
Nedeljski prosti trening[uredi | uredi kodo]
Na nedeljskem hutranjem treningu je Berger doživel hudo nesrečo, po kateri je bil s helikopterjem odpeljal v bolnišnico na slikanje, toda se je vrnil do štarta dirke.
Dirka[uredi | uredi kodo]
Prvi štart[uredi | uredi kodo]
Alesi je povedel pred Bergerjem, sledili pa so jima še Herbert, Hill in Coulthard. Irvine je pri zaviranju naredil napako in trčil od zadaj v Herberta, ki se je zavrtel in povzročilo celo serijo trčenj ter prekinitev dirke z rdečo zastavo.
Drugi štart[uredi | uredi kodo]
Herbert je drugič štartal z rezervnim dirkalnikom iz boksov, Irvine pa je bil zaradi povzročitve nesreče poslan na začelje štartne vrste. Tudi v drugo je Alesi povedel pred Bergerjem, vodstvo je Francoz držal do petnajstega kroga, ko je zapeljal na svoj prvi postanek v bokse, po katerem je moral zaradi okvare odstopiti. Besen Alesi je brez besed zapustil moštvo. Nato je bil v vodstvu Berger do svojega postanka v boksih, zaradi česar je vodstvo prevzel Hill in ga držal do postanka v boksih. Po opravljenih postankih pa je vodstvo prevzel David Coulthard, toda Hill je Škota hitro ujel in ga moral v devetindvajsetem krogu spustiti nazaj v vodstvo. Coulthardu je v zadnjem krogu zmanjkalo goriva, tako da so ga prav v zadnjem ovinku prehiteli Berger, Häkkinen, Rubens Barrichello in Martin Brundle, Škot pa je bil vseeno uvrščen na šesto mesto.
Po dirki[uredi | uredi kodo]
Eddie Irvine je dobil prepoved nastopa na eni dirki zaradi povzročitve nesreče v prvem ovinku po prvem štartu, toda prepoved je bila za tri dirke odložena.
