Velika nagrada Avstralije 1994

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zastava Avstralije   Velika nagrada Avstralije 1994
Podrobnosti o dirki
16. dirka Formule 1 od 16-ih v sezoni 1994.
Adelaide (long route).svg
Datum 13. november 1994
Urad. ime LIX Australian Grand Prix
Lokacija Adelaide Street Circuit
Adelaide, Avstralija
Dirkališče Ulično dirkališče, 3,78 km
Razdalja 81 krogov, 306,18 km
Najboljši štartni položaj
Dirkač Zastava Združenega kraljestva Nigel Mansell Williams
Čas 1:16,179
Najhitrejši krog
Dirkač Zastava Nemčije Michael Schumacher Benetton-Ford
Čas 1:17,140 (v 29. krogu)
Stopničke
Prvi Zastava Združenega kraljestva Nigel Mansell Williams
Drugi Zastava Avstrije Gerhard Berger Ferrari
Tretji Zastava Združenega kraljestva Martin Brundle McLaren

Velika nagrada Avstralije 1994 je bila šestnajsta in zadnja dirka Svetovnega prvenstva Formule 1 v sezoni 1994. Odvijala se je 13. novembra 1994.

Dirka je najbolj znana po trčenju obeh dirkačev, ki sta se še borila za naslov, Damona Hilla in Michaela Schumacherja, zaradi katerega sta morala oba odstopiti, naslov pa je s točko prednosti osvojil Schumacher. To je bila tudi zadnja dirka moštva Lotus, ki je osvojilo sedem konstruktorskih naslovov.

Poročilo[uredi | uredi kodo]

Pred dirko[uredi | uredi kodo]

Od Velike nagrade Japonske je bilo nekaj sprememb med dirkači. Larrousse sta zastopala dirkača Jean-Denis Délétraz in Hideki Noda, Simtek pa je nadomestil Takija Inoueja z Domenicom Schiattarello.

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

V kvalifikacijah je bil Michael Schumacher pod velikim pritiskom in je v petek dopoldne doživel močno trčenje, osvojil pa je drugo štartno mesto za Nigelom Mansllom z Williamsom. V soboto je deževalo, tako da je Damon Hill štartal kot tretji, Mika Häkkinen z McLarnom kot četrti pred dvema Jordanoma, Rubensom Barrichellom in Eddiejem Irvinom. Johnny Herbert (Benetton) je bil sedmi, pred Jeanom Alesijem s Ferrarijem, Martinom Brundlom s McLarnom in Heinz-Haraldom Frentzenom z Sauberjem.

Dirka[uredi | uredi kodo]

Na štartu je Schumacher uspel prehiteti Mansella in je povedel, na drugo mesto pa se je prebil Damon Hill, ki ni preveč zaostal za Schumacherjem. Mansell je naredil napako, zaradi česar sta ga prehitela Häkkinen in Barrichello. Šele po petnajstih krogih je Mansell uspel prehiteti Barrichella in začel loviti tudi Häkkinena. Vrsti red se je pomešal ob postankih v boksih, le vodilna sta še ostala na stezi.

Schumacher (desno) in Hill (levo) ob znamenitem trčenju v ovinku Flinders Street

V 36. krogu je v ovinku East Terrace Schumacherja odneslo s proge in s desno stranjo dirkalnika je rahlo trčil v ogrado. Schumacher se je lahko takoj vrnil na stezo, toda Hill je bil takoj za njim in ga v petem ovinku želel prehiteti. Schumacher ga je zaprl in trčila sta[1], pri tem pa je Schumacherjev dirkalnik dvignilo v zrak in odneslo s proge. Hill je zapeljal v bokse in zaradi poškodbe sprednjega levega vzmetenja moral odstopiti. Tako sta oba dirkača ostala brez točk in naslov je osvojil Schumacher z le točko prednosti. Nekateri predvsem britanski mediji so za nesrečo krivili Schumacherja, toda komisarji so odločili, da je šlo za dirkaško nesrečo. Schumacher je pri 25. letih postal prvi Nemec z naslovom prvaka Formule 1.

Mansell je po odstopu vodilnih prišel v vodstvo, tik za njim pa je bil Berger, ki so mu sledili še Alesi, Häkkinen, Barrichello in Brundle. Alesi je imel počasen postanek v boksu in zaostal. Borba med Mansellom in Bergerjem je bila napeta, toda Berger je napravil napako in zaostal, s tem pa Mansellu prepustil zmago. Brundle je končal kot tretji, Häkkinen je zaradi trčenja odstopil, tako da je bil četrti Barrichello. Točke sta osvojila še Olivier Panis (Ligier-Renault) in Alesi.

Po dirki[uredi | uredi kodo]

Schumacher je vodno trdil, da je bilo trčenje običajna dirkaška nesreča in da bi bil rezultat enak tudi ob zamenjanih vlogah. Dolgoletni komentator dirk Formule 1 na BBCju, Murray Walker, ki je bil velik Damonov oboževalec, je tudi menil, da Schumacher ni povzročil nesreče namenoma. Leta 2007 je Damon Hill priznal, da je bilo trčenje njegova krivda.[2]

Rezultati[uredi | uredi kodo]

Kvalifikacije[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Konstruktor Čas Zaostanek
1 2 Zastava Združenega kraljestva Nigel Mansell Williams-Renault 1:16,179
2 5 Zastava Nemčije Michael Schumacher Benetton-Ford 1:16,197 +0,018
3 0 Zastava Združenega kraljestva Damon Hill Williams-Renault 1:16,830 +0,651
4 7 Zastava Finske Mika Häkkinen McLaren-Peugeot 1:16,992 +0,813
5 14 Zastava Brazilije Rubens Barrichello Jordan-Hart 1:17,537 +1,358
6 15 Zastava Združenega kraljestva Eddie Irvine Jordan-Hart 1:17,667 +1,488
7 6 Zastava Združenega kraljestva Johnny Herbert Benetton-Ford 1:17,727 +1,548
8 27 Zastava Francije Jean Alesi Ferrari 1:17,801 +1,622
9 8 Zastava Združenega kraljestva Martin Brundle McLaren-Peugeot 1:17,950 +1,771
10 30 Zastava Nemčije Heinz-Harald Frentzen Sauber-Mercedes 1:17,962 +1,783
11 28 Zastava Avstrije Gerhard Berger Ferrari 1:18,070 +1,891
12 26 Zastava Francije Olivier Panis Ligier-Renault 1:18,072 +1,893
13 4 Zastava Združenega kraljestva Mark Blundell Tyrrell-Yamaha 1:18,237 +2,058
14 12 Zastava Italije Alessandro Zanardi Lotus-Mugen-Honda 1:18,331 +2,152
15 3 Zastava Japonske Ukjo Katajama Tyrrell-Yamaha 1:18,411 +2,232
16 24 Zastava Italije Michele Alboreto Minardi-Ford 1:18,755 +2,576
17 29 Zastava Finske Jyrki Järvilehto Sauber-Mercedes 1:18,806 +2,627
18 23 Zastava Italije Pierluigi Martini Minardi-Ford 1:18,957 +2,778
19 9 Zastava Brazilije Christian Fittipaldi Footwork-Ford 1:19,061 +2,882
20 25 Zastava Francije Franck Lagorce Ligier-Renault 1:19,153 +2,974
21 10 Zastava Italije Gianni Morbidelli Footwork-Ford 1:19,610 +3,431
22 11 Zastava Finske Mika Salo Lotus-Mugen-Honda 1:19,844 +3,665
23 19 Zastava Japonske Hideki Noda Larrousse-Ford 1:20,145 +3,966
24 31 Zastava Avstralije David Brabham Simtek-Ford 1:20,442 +4,263
25 20 Zastava Švice Jean-Denis Délétraz Larrousse-Ford 1:22,422 +6,243
26 32 Zastava Italije Domenico Schiattarella Simtek-Ford 1:22,529 +6,350
DNQ 33 Zastava Francije Paul Belmondo Pacific-Ilmor 1:24,087 +7,908
DNQ 34 Zastava Francije Bertrand Gachot Pacific-Ilmor 7:40,317 +6:42,138

Dirka[uredi | uredi kodo]

Poz Št Dirkač Konstruktor Krogi Čas/Odstop Št. m. Toč
1 2 Zastava Združenega kraljestva Nigel Mansell Williams-Renault 81 1:47:51,480 1 10
2 28 Zastava Avstrije Gerhard Berger Ferrari 81 + 2,511 s 11 6
3 8 Zastava Združenega kraljestva Martin Brundle McLaren-Peugeot 81 + 52,487 s 9 4
4 14 Zastava Brazilije Rubens Barrichello Jordan-Hart 81 + 1:10,530 5 3
5 26 Zastava Francije Olivier Panis Ligier-Renault 80 +1 krog 12 2
6 27 Zastava Francije Jean Alesi Ferrari 80 +1 krog 8 1
7 30 Zastava Nemčije Heinz-Harald Frentzen Sauber-Mercedes 80 +1 krog 10  
8 9 Zastava Brazilije Christian Fittipaldi Footwork-Ford 80 +1 krog 19  
9 23 Zastava Italije Pierluigi Martini Minardi-Ford 79 +2 kroga 18  
10 6 Zastava Finske Jyrki Järvilehto Sauber-Mercedes 79 +2 kroga 17  
11 25 Zastava Francije Franck Lagorce Ligier-Renault 79 +2 kroga 20  
12 7 Zastava Finske Mika Häkkinen McLaren-Peugeot 76 Zavrten 4  
Ods 24 Zastava Italije Michele Alboreto Minardi-Ford 69 Vzmetenje 16  
Ods 4 Zastava Združenega kraljestva Mark Blundell Tyrrell-Yamaha 66 Trčenje 13  
Ods 20 Zastava Švice Jean-Denis Deletraz Larrousse-Ford 56 Menjalnik 25  
Ods 11 Zastava Finske Mika Salo Lotus-Mugen-Honda 49 El. sistem 22  
Ods 31 Zastava Avstralije David Brabham Simtek-Ford 49 Motor 24  
Ods 12 Zastava Italije Alessandro Zanardi Lotus-Mugen-Honda 40 Pedal za plin 14  
Ods 0 Zastava Združenega kraljestva Damon Hill Williams-Renault 35 Trčenje 3  
Ods 5 Zastava Nemčije Michael Schumacher Benetton-Ford 35 Trčenje 2  
Ods 32 Zastava Italije Domenico Schiattarella Simtek-Ford 21 Menjalnik 26  
Ods 3 Zastava Japonske Ukjo Katajama Tyrrell-Yamaha 19 Zavrten 15  
Ods 19 Zastava Japonske Hideki Noda Larrousse-Ford 18 Puščanje olja 23  
Ods 10 Zastava Italije Gianni Morbidelli Footwork-Ford 17 Puščanje olja 21  
Ods 15 Zastava Združenega kraljestva Eddie Irvine Jordan-Hart 15 Zavrten 6  
Ods 12 Zastava Združenega kraljestva Johnny Herbert Benetton-Ford 13 Menjalnik 7  

Opombe[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ YouTube video posnetek trčenja
  2. ^ "Neprijetni trenutki za Hilla". f1magazin.com. 11. januar 2006. Pridobljeno dne 11. januarja 2006. 

Zastava Brazilije Brazilija  • Zastava Japonske Pacifik  • Zastava San Marina San Marino  • Zastava Monaka Monako  • Zastava Španije Španija  • Zastava Kanade Kanada  • Zastava Francije Francija  • Zastava Združenega kraljestva V. Britanija
Zastava Nemčije Nemčija  • Zastava Madžarske Madžarska  • Zastava Belgije Belgija  • Zastava Italije Italija  • Zastava Portugalske Portugalska  • Zastava Evrope Evropa  • Zastava Japonske Japonska  • Zastava Avstralije Avstralija


Predhodna dirka:
Velika nagrada Japonske 1994
Prvenstvo Formule 1
sezona 1994
Naslednja dirka:
Velika nagrada Brazilije 1995

Predhodna dirka:
Velika nagrada Avstralije 1993
Velika nagrada Avstralije Naslednja dirka:
Velika nagrada Avstralije 1995

1928  • 1929  • 1930  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1937  • 1938  • 1939  • 1947  • 1948  • 1949  • 1950
1951  • 1952  • 1953  • 1954  • 1955  • 1956  • 1957  • 1958  • 1959  • 1960  • 1961  • 1962  • 1963  • 1964  • 1965
1966  • 1967  • 1968  • 1969  • 1970  • 1971  • 1972  • 1973  • 1974  • 1975  • 1976  • 1977  • 1978  • 1979  • 1980
1981  • 1982  • 1983  • 1984  • 1985  • 1986  • 1987  • 1988  • 1989  • 1990  • 1991  • 1992  • 1993  • 1994  • 1995
1996  • 1997  • 1998  • 1999  • 2000  • 2001  • 2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2007  • 2008  • 2009  • 2010
2011  • 2012  • 2013  • 2014