Plod

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Plód ali sád je v botaniki dozorelo jajčece, skupaj s semeni, cvetoče rastline. Plod lahko pomeni tudi sadje, vendar to ni nujno. Kadar oba pojma enačimo, je plod običajno sladek in mesnat. Taki so na primer sliva, jabolko in pomaranča. Zelo veliko pogostih plodov, kot tudi orehov in žitaric. Plodovi, ki jih ne uvrščamo med sadje, a se uporabljajo v kulinariki, so na primer buče, oves, paradižnik in zeleni poper. Ti spadajo med zelenjavo oziroma poper med začimbe.

Vsebina 1 Razdelitev plodov 1.1 Enostavni plodovi 1.2 Birni plodovi 1.3 Soplodja 2 Razširjanje plodov in semen 3 Reference 4 Zunanje povezave

[uredi] Razdelitev plodov

Plodove uvrščamo v tri skupine^[1].

[uredi] Enostavni plodovi

Za enostavne plodove je značilno, da nastajajo vedno iz enega pestiča, če pa je v cvetu več pestičev, nastane tudi več plodov. Delimo jih v sejalne plodove in zaprte plodove.

• Za sejalne plodove je značilno, da semena raztrosijo. Imajo večinoma suho osemenje in vsebujejo več semen. Za sejalne plodove je značilno, da se njihov perikarp prej ali slej posuši in da nastanejo napetosti, ki povzročijo sunkovito odpiranje perikarpa, pri čemer se semena iztrosijo npr. mak, klinčnice.
• Za zaprte plodove je značilno, da jih trajno obdaja osemenje in da odpadejo skupno z njim. Zaprti plodovi so lahko sočni ali suhi. K sočnim, zaprtim plodovom prištevamo npr. jagode vinske trte, pomaranče in limone, plod češmina, plod paradižnika, kaki... K zaprtim plodovom prištevamo tudi koščičaste plodove npr. breskva, marelica, sliva, oljka. K zaprtim suhim plodovom prištevamo orehe, oreške, plod srobota, plod zlatice, plodovi bresta, jesena in breze, lešniki, bukov žir, hrastov želod in plod navadne ajde, ...

[uredi] Birni plodovi

Za birne plodove je značilno, da nastanejo iz prostih plodnih listov, ki dozorija v samostojne plodiče (mešičke, orehe), npr. malinjak in robida. Pri jagodnjaku so plodiči zrasli z omesenelo cvetno osjo.

[uredi] Soplodja

Soplodja nastanejo iz socvetja in imajo videz enotnega ploda. Soplodja tvorijo smokva, murva, pravi kostanj, figovec, ananas, storžek hmelja. Med soplodja prištevamo tudi storže iglavcev: smreka, jelka, bor ter omesenele brinove storže.

[uredi] Razširjanje plodov in semen

V glavnem ločimo dve vrsti razširjanja semen in plodov:

• Avtorhija - rastlina sama razpolaga z mehanizmom za izmetavanje semen in plodov. Ob dotiku semen nedotike (Impatiens), se eksplozivno izvržejo.
• Alorhija poteka s pomočjo zunanjih dejavnikov: voda, veter, žival in človek.

[uredi] Reference

[uredi] Zunanje povezave