Marelica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Marelica
Sadež marelice.
Sadež marelice.
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Rosales (šipkovci)
Družina: Rosaceae (rožnice)
Rod: Prunus
Podrod: Armeniaca
Vrsta: P. armeniaca
Znanstveno ime
Prunus armeniaca
L.

Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus). Enako se imenuje tudi njen koščičast plod.

Opis[uredi | uredi kodo]

  • Drevo: nizko do srednje visoko drevo s široko in gosto krošnjo, ki deluje okroglasta, čeprav se veje v neredu razraščajo na vse strani. Le redko zraste več kot od 6 do 8 metrov. Ima močno deblo in rjavo rdečo skorjo.
  • Listi: listi srčaste oblike, na koncu koničasti in široki okoli 8 cm. Imajo dvojno narezan listni rob.
  • Cvetovi: cvetovi so bele do rožnate barve.
  • Sadež: sadež je koščičast (ima oranžno koščico), gladek in skorajda brez dlačic.

Izvor in razprostranjenost[uredi | uredi kodo]

Marelica izvira iz severovzhodne Kitajske, blizu meje z Rusijo in ne iz Armenije, kot nakazuje latinsko ime. V Armenijo je prispela šele po 3000-letnem potovanju po osrednji Aziji. Rimljani so jo leta 70 pr. n. št. prenesli preko Anatolije po vsej Evropi.

Tradicionalna območja, kjer je bilo v preteklosti veliko nasadov marelic, so bila med drugim na Madžarskem – lastniki tamkajšnjih velikih nasadov so bili do svojega odhoda Turki. Gojenje marelic so na tem območju ponovno obudili v 19. stoletju. Številnejši nasadi so tudi v Sredozemlju (v Italiji in Španiji), pa tudi v severnejših območjih. Največji nasadi v svetu so v turški provinci Malatya ob Evfratu; okoli 95 % vseh marelic na evropskem trgu je uvoženih ravno iz Malatye.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Participants of the FFI/IUCN SSC Central Asian regional tree Red Listing workshop, Bishkek, Kyrgyzstan (11–13 July 2006) (2007). Armeniaca vulgaris . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2009.2. IUCN 2009. Pridobljeno: 7 November 2009.